Slovenija bi lahko po več letih dobila dve novi mestni občini. Poslanci koalicijskih strank SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus so skupaj s stranko Resnica v državni zbor vložili predlog zakonske novele, s katero želijo Slovenski Bistrici in Škofji Loki podeliti status mestne občine. Predlagatelji poudarjajo, da obe občini že danes opravljata pomembno gospodarsko, upravno in razvojno vlogo za širše območje.
Toda pot do novega statusa ni zgolj formalnost. Zakon določa natančne pogoje, o katerih je v preteklosti odločalo tudi ustavno sodišče. Če bo predlog sprejet, bi Slovenija namesto sedanjih dvanajstih dobila štirinajst mestnih občin.
V državni zbor vložen predlog za dve novi mestni občini
Koalicijske stranke SDS, Demokrati, NSi, SLS in Fokus so skupaj z Resnico v sredo, 21. oktobra, v parlamentarni postopek vložile predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Z njim predlagajo, da bi občini Slovenska Bistrica in Škofja Loka pridobili status mestne občine.
Predlog naj bi državni zbor obravnaval po skrajšanem postopku, kar pomeni, da si predlagatelji prizadevajo za hitrejšo zakonodajno obravnavo. Takšen postopek pa še ne zagotavlja, da bo zakon sprejet ali da bodo poslanci podprli vse predlagane spremembe.
Po navedbah predlagateljev gre predvsem za formalno priznanje razvojne in upravne vloge, ki jo obe občini že opravljata. Poudarjajo, da sta Slovenska Bistrica in Škofja Loka pomembni središči za širše območje, njun pomen pa presega meje posamezne občine.
Predlagatelji menijo, da bi nova ureditev prispevala h krepitvi policentričnega razvoja Slovenije, pri katerem gospodarska dejavnost, javne storitve in razvojne možnosti niso osredotočene zgolj na največja mesta.
Vendar zakonodajna pobuda odpira tudi vprašanja o izpolnjevanju zakonskih meril, dejanskih koristih novega statusa in razlogih, zaradi katerih se je predlog znova znašel na dnevnem redu državnega zbora.
Slovenska Bistrica pomembno središče širšega območja
Slovenska Bistrica je eno pomembnejših gospodarskih in upravnih središč severovzhodne Slovenije. Njena občina obsega veliko območje z mestnim središčem in številnimi okoliškimi naselji, gospodarsko dejavnost pa pomembno zaznamujejo industrija, podjetništvo, trgovina in storitve.
Posebno vlogo ima pri tem industrijski sistem Impol, ki predstavlja enega osrednjih gospodarskih stebrov širšega bistriškega območja. Občina je obenem pomembno prometno in storitveno vozlišče, ki povezuje lokalno prebivalstvo s širšim območjem Podravja.
Predlagatelji zakonske novele poudarjajo, da Slovenska Bistrica pomembno razvojno in storitveno vlogo opravlja tudi za občine Poljčane, Oplotnica in Makole. Prebivalci teh občin so z bistriškim območjem povezani prek zaposlitve, izobraževanja, javnih storitev in drugih vsakodnevnih dejavnosti.
Zagovorniki spremembe menijo, da bi pridobitev statusa mestne občine bolje odražala dejanski pomen Slovenske Bistrice. Vendar je treba poudariti, da širša regionalna vloga sama po sebi še ne zadostuje za pridobitev tega statusa, saj zakon določa tudi merila glede prebivalstva in delovnih mest.
Prav izpolnjevanje teh meril je bilo že v preteklosti eno ključnih vprašanj pri prizadevanjih Slovenske Bistrice za spremembo statusa.
Župan Ivan Žagar si za spremembo prizadeva že dlje časa
Pobuda za pridobitev statusa mestne občine v Slovenski Bistrici ni nova. O njej so razpravljali že v preteklih letih, pri čemer so predstavniki občine poudarjali razvojne možnosti, ki bi jih lahko prinesla sprememba.
Župan Ivan Žagar je v preteklosti opozarjal, da status mestne občine ni pomemben zgolj zaradi naziva, temveč tudi zaradi položaja občine v razmerju do države in možnosti sodelovanja pri razvojnih projektih.
Lokalni portal Bistričan je letos poročal, da je občinski svet Slovenske Bistrice pobudo za pridobitev statusa mestne občine podprl s 25 glasovi za in brez glasu proti. Ob tem je bilo izpostavljeno, da občina izpolnjuje dva od treh zakonskih kriterijev, odprto pa ostaja vprašanje izpolnjevanja vseh predpisanih pogojev.
Žagar je v povezavi s pobudo poudarjal tudi morebitne finančne in razvojne prednosti, ki bi jih občini lahko prinesel novi status. Toda konkretne koristi bi bile odvisne od veljavnih pravil financiranja, posameznih razvojnih programov in morebitnih nadaljnjih zakonskih sprememb.
Zato ni mogoče vnaprej trditi, da bi Slovenska Bistrica s pridobitvijo statusa samodejno prejela določen dodaten znesek državnih sredstev.
Škofja Loka kot središče štirih občin
Podobno pomembno vlogo na Gorenjskem opravlja Škofja Loka, ki je zgodovinsko, gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega škofjeloškega območja.
Njena povezovalna vloga se kaže predvsem v odnosu do občin Gorenja vas – Poljane, Železniki in Žiri. Skupaj tvorijo območje z močnimi gospodarskimi, prometnimi, izobraževalnimi in kulturnimi povezavami.
Škofja Loka je znana po svojem zgodovinskem mestnem jedru in bogati kulturni dediščini, hkrati pa predstavlja pomembno gospodarsko središče. Na njenem območju in v širši okolici delujejo številna podjetja, prebivalci pa so povezani tudi z zaposlitvenimi in izobraževalnimi možnostmi v drugih delih Gorenjske ter osrednje Slovenije.
Predlagatelji menijo, da bi status mestne občine pomenil formalno priznanje vloge, ki jo Škofja Loka že opravlja za širšo regijo. Po njihovem mnenju bi takšna sprememba prispevala tudi k bolj uravnoteženemu regionalnemu razvoju.
Vendar tudi za Škofjo Loko velja, da je treba pri podeljevanju statusa upoštevati zakonske kriterije. Pomembno je predvsem razlikovanje med številom prebivalcev celotne občine in številom prebivalcev samega mesta, saj zakon pri določenih merilih izrecno govori o mestu na območju občine.
Prizadevanja Škofje Loke trajajo že več let
Tudi Škofja Loka se za status mestne občine ne poteguje prvič. Že v prejšnjih zakonodajnih obdobjih so bili vloženi predlogi, ki so predvidevali spremembo njenega položaja.
Leta 2022 je bil v zakonodajnem postopku predlog, ki ga je vložil poslanec NSi Mihael Prevc. Na Občini Škofja Loka so tedaj poudarjali, da občina izpolnjuje veliko večino zakonskih pogojev in da opravlja funkcijo regionalnega središča za približno 50.000 prebivalcev širšega škofjeloškega območja.
Toda predlog ni dobil zadostne podpore. Parlamentarni odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ga je marca 2022 zavrnil.
Istega leta je bila vložena tudi pobuda za pridobitev statusa mestne občine za Slovensko Bistrico. Današnji predlog tako pomeni nadaljevanje prizadevanj, ki so bila v preteklosti že predmet parlamentarnih razprav.
Dejstvo, da se obe občini za spremembo potegujeta že več let, kaže na vztrajnost lokalnih pobud, hkrati pa odpira vprašanje, ali novi predlog prinaša tudi dodatne argumente glede izpolnjevanja zakonskih meril.
Kaj sploh pomeni status mestne občine?
Slovenija ima trenutno 12 mestnih občin. To so Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Koper, Novo mesto, Nova Gorica, Murska Sobota, Ptuj, Slovenj Gradec, Velenje in Krško.
Mestna občina ni zgolj občina z večjim mestom ali več prebivalci. Gre za posebno obliko lokalne samouprave, ki ima poleg običajnih občinskih nalog tudi zakonsko določene pristojnosti, povezane z razvojem mest.
Po zakonu o lokalni samoupravi lahko občina pridobi status mestne občine, če je na njenem območju mesto z najmanj 20.000 prebivalci in 15.000 delovnimi mesti ter če predstavlja gospodarsko, kulturno in upravno središče širšega območja.
Pri tem je pomembno, da se pogoji nanašajo na mesto, ne zgolj na celotno občino. Občine z velikim številom prebivalcev, razpršenih po številnih naseljih, zato niso nujno v enakem položaju kot občine z večjim strnjenim urbanim središčem.
Status mestne občine lahko vpliva tudi na sodelovanje pri nekaterih razvojnih programih in na položaj občine v sistemu povezovanja mestnih občin. Vendar konkretne finančne prednosti niso samodejne in jih je treba presojati glede na posamezne predpise ter razpise.
Če bi državni zbor potrdil oba predloga, bi se število mestnih občin povečalo z dvanajst na štirinajst.
Pomembna odločitev ustavnega sodišča
Vprašanje pogojev za pridobitev statusa mestne občine je v preteklosti obravnavalo tudi ustavno sodišče.
V odločbi iz leta 2024 je presojalo ureditev, ki določa pogoje in postopek za podelitev statusa mestne občine. Ugotovilo je, da zakonska merila glede števila prebivalcev, delovnih mest in regionalne vloge sama po sebi niso v neskladju z ustavo.
Ob tem pa je ugotovilo tudi določene ustavnopravne pomanjkljivosti pri postopkovni ureditvi in pravnem varstvu občin, ki si prizadevajo za spremembo statusa.
Ta odločitev je pomembna tudi za aktualni predlog. Pomeni namreč, da je treba pri odločanju upoštevati zakonska merila, ki niso zgolj politična priporočila, temveč pravno določeni pogoji.
Zato bo pri nadaljnji obravnavi pomembno, kako bodo predlagatelji utemeljili izpolnjevanje posameznih kriterijev in ali bo predlog skladen z veljavno zakonodajo ter ustavnosodno presojo.
Bi novi status prinesel tudi več denarja?
Eno najpomembnejših vprašanj za prebivalce obeh občin je, kaj bi sprememba statusa dejansko pomenila za njihov vsakdan.
Zagovorniki pobude poudarjajo predvsem razvojne možnosti in boljše priznanje regionalne vloge. Mestne občine imajo lahko pri določenih programih urbanega razvoja drugačen položaj kot druge občine, kar lahko vpliva na načrtovanje projektov in dostop do posameznih oblik sofinanciranja.
Toda pridobitev statusa mestne občine sama po sebi še ne pomeni, da bi občina samodejno prejela več denarja iz državnega proračuna ali evropskih skladov. Prav tako ne pomeni, da bi se takoj spremenile občinske storitve, višina komunalnih prispevkov ali davčne obveznosti prebivalcev.
Morebitne koristi bi bilo treba oceniti na podlagi konkretnih finančnih izračunov, veljavnih pravil financiranja občin in prihodnjih razvojnih programov.
Za prebivalce bi bilo zato pomembno, da se ob nadaljnji zakonodajni obravnavi jasno predstavi, katere nove možnosti bi občini dejansko pridobili in katere naloge oziroma stroške bi lahko prinesla sprememba.
Samo sprememba naziva namreč še ne zagotavlja hitrejšega razvoja, boljših javnih storitev ali večjih investicij.
Zakaj predlog prav zdaj?
Pobudo so vložile stranke vladajoče koalicije skupaj z Resnico, ki v državnem zboru sodeluje pri podpori posameznim zakonodajnim predlogom.
Čas vložitve je zanimiv tudi zato, ker Slovenijo čakajo lokalne volitve, na katerih bodo prebivalci odločali o prihodnjem vodstvu občin. Vprašanje statusa mestne občine je lahko zato pomembna tema lokalnih političnih razprav.
Vendar iz doslej objavljenih informacij ni mogoče sklepati, da je bil predlog vložen izključno zaradi volitev. Predlagatelji ga utemeljujejo predvsem z dolgoletnimi prizadevanji lokalnih skupnosti in regionalnim pomenom obeh mest.
Ob tem bo pomembno spremljati tudi stališča občinskih vodstev, drugih parlamentarnih strank in pristojnih državnih institucij. Predvsem bo treba pojasniti, ali obstajajo zadostne strokovne in pravne podlage za podelitev statusa obema občinama.
Če bo državni zbor predlog podprl, bo šlo za pomembno spremembo slovenskega sistema lokalne samouprave. Če ga bo zavrnil, pa se bodo prizadevanja Slovenske Bistrice in Škofje Loke za pridobitev mestnega statusa nadaljevala tudi v prihodnje.
Odločitev je zdaj v rokah poslancev
Predlog zakonske novele je za zdaj šele na začetku zakonodajne poti. Čeprav predlagatelji želijo skrajšani postopek, bodo morali poslanci o njem še razpravljati in odločiti.
Slovenska Bistrica in Škofja Loka imata pomembno zgodovinsko, gospodarsko in razvojno vlogo v svojih regijah. Obe občini sta že v preteklosti izrazili željo po pridobitvi statusa mestne občine, vendar dosedanja prizadevanja niso prinesla končne spremembe.
Zdaj se odpira nova možnost, da bi se njun položaj spremenil. Toda poleg politične podpore bo odločilno tudi vprašanje izpolnjevanja zakonskih pogojev in dejanskih koristi za lokalno prebivalstvo.
Slovenija bi tako lahko dobila dve novi mestni občini, vendar odgovor še ni znan. Pred poslanci je odločitev, ki ne bo vplivala le na uradni naziv Slovenske Bistrice in Škofje Loke, temveč tudi na razumevanje regionalnega razvoja in meril, po katerih država priznava pomen svojih mestnih središč. Ključno vprašanje ostaja, ali bo novi status prinesel konkretne razvojne možnosti ali predvsem formalno priznanje vloge, ki jo obe mesti opravljata že danes.
Spletno uredništvo
