Minimalna plača za leto 2027: Vlada napoveduje spremembo, sindikati pa že opozarjajo na prenizko zvišanje

Koliko bodo prihodnje leto zaslužili zaposleni z najnižjimi plačami? Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport želi višino minimalne plače za leto 2027 določiti že pred koncem letošnjega leta, pri tem pa se nagiba k uskladitvi z inflacijo. Toda takšna napoved je že naletela na nasprotovanje sindikatov, ki opozarjajo, da zgolj ohranjanje kupne moči ni dovolj.

Minimalna plača letos znaša 1.481,88 evra bruto, ob hipotetični 3,3-odstotni uskladitvi pa bi se prihodnje leto zvišala na približno 1.531 evrov bruto. Končni znesek še ni določen, saj bodo pomembni decembrski podatki o inflaciji in pogovori s socialnimi partnerji.

Minimalno plačo želijo določiti prej kot običajno

Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ki ga vodi Anže Logar, je v torek, 20. oktobra, napovedalo spremembo dosedanje prakse določanja minimalne plače. Namesto da bi bil njen znesek znan šele januarja prihodnjega leta, si na ministrstvu prizadevajo, da bi bila odločitev sprejeta še pred koncem decembra.

Kot pojasnjujejo, želijo s tem delodajalcem omogočiti bolj predvidljivo načrtovanje poslovanja. V preteklih letih je bila minimalna plača praviloma določena konec januarja, čeprav je nova višina veljala že za delo od začetka leta. Podjetja so tako v novo poslovno leto vstopala brez dokončnega podatka o enem od pomembnih stroškov dela.

Ministrstvo meni, da takšna praksa otežuje pripravo poslovnih načrtov in finančnih projekcij. Z zgodnejšo določitvijo minimalne plače želi zagotoviti večjo stabilnost tako gospodarstvu kot zaposlenim, ki bi že pred začetkom leta vedeli, kakšno najnižje plačilo lahko pričakujejo.

Vendar sama sprememba časovnice še ne pove ničesar o tem, kako visoka bo minimalna plača. Prav vprašanje njenega zvišanja je namreč že sprožilo prve odzive sindikatov, ki opozarjajo, da pravočasnost odločitve ne sme postati izgovor za omejevanje rasti najnižjih dohodkov.

Ministrstvo se nagiba k uskladitvi z inflacijo

Po uradnem sporočilu ministrstva se pristojni pri določitvi minimalne plače za leto 2027 nagibajo k uskladitvi z rastjo cen življenjskih potrebščin. To bi pomenilo, da bi se minimalna plača zvišala toliko, kolikor bi se v ustreznem obdobju zvišale cene, brez nujnega dodatnega povečanja njene realne vrednosti.

Takšna uskladitev bi zaposlenim načeloma omogočila ohranjanje kupne moči. Če se življenjski stroški povečajo, se mora namreč zvišati tudi dohodek, da lahko posameznik z njim kupi približno enako količino blaga in storitev kot prej.

Toda sindikati opozarjajo, da je minimalna plača namenjena tudi zagotavljanju dostojnega življenjskega standarda, ne zgolj preprečevanju njegovega nadaljnjega poslabševanja. Po njihovem mnenju bi morala pri določitvi višine upoštevati širše gospodarske in socialne okoliščine, vključno z rastjo plač ter potrebami zaposlenih z najnižjimi dohodki.

Ministrstvo sicer poudarja, da dokončne odločitve še ni sprejelo. Pred določitvijo zneska namerava opraviti posvetovanje s socialnimi partnerji, obenem pa preučuje možnosti širših sistemskih sprememb zakona o minimalni plači.

Te spremembe za zdaj niso predstavljene v obliki dokončnega zakonskega predloga, zato ni mogoče trditi, da se bodo pravila določanja minimalne plače že prihodnje leto tudi dejansko spremenila.

Koliko bi lahko znašala minimalna plača leta 2027?

Minimalna plača za leto 2026 znaša 1.481,88 evra bruto. To je uradno določen znesek, ki velja za delo s polnim delovnim časom in je bil januarja objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije.

Če bi se minimalna plača za leto 2027 zvišala za 3,3 odstotka, kolikor je znašala medletna inflacija septembra letos, bi novi znesek dosegel približno 1.530,78 evra bruto. To bi pomenilo povečanje za približno 49 evrov bruto na mesec.

Toda takšen izračun je zgolj ponazoritev in ne uradna napoved. Po veljavnem zakonu je za redno letno uskladitev pomemben podatek o medletni rasti cen življenjskih potrebščin v decembru. Septembrska inflacija zato ne more biti podlaga za dokončno določitev minimalne plače za prihodnje leto.

Če bi bila decembrska inflacija nižja, bi bil ob uskladitvi zgolj z inflacijo nižji tudi znesek povečanja. Če bi bila višja, bi se minimalna plača zvišala bolj. Na končno odločitev pa lahko vplivajo tudi drugi zakonsko določeni dejavniki.

Pomembno je tudi razlikovati med bruto in neto plačo. Znesek 1.481,88 evra predstavlja bruto minimalno plačo, ne denarja, ki ga zaposleni prejme na svoj bančni račun. Neto izplačilo je odvisno od prispevkov, davčnih olajšav in drugih okoliščin, zato ga ni mogoče enotno določiti za vse zaposlene.

Prav tako zvišanje bruto minimalne plače za približno 49 evrov ne pomeni, da bi se vsakemu zaposlenemu neto plača povečala za enak znesek.

Sindikati: Minimalna plača ni miloščina

Na napoved ministrstva so se v sredo, 21. oktobra, odzvali v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije. Poudarili so, da jih je presenetilo predvsem dejstvo, da so za namero ministrstva izvedeli iz medijev, ne v okviru socialnega dialoga.

Predsednik konfederacije Damjan Volf je opozoril, da sindikati načeloma ne nasprotujejo zgodnejši določitvi minimalne plače, vendar odločno zavračajo možnost, da bi bila večja predvidljivost za delodajalce uporabljena kot razlog za omejevanje zvišanja najnižjih plač.

V KS 90 poudarjajo, da morajo tudi zaposleni imeti možnost predvidljivega in dostojnega življenja. Če podjetja potrebujejo jasne podatke o prihodnjih stroških, jih po njihovem mnenju potrebujejo tudi delavci, ki morajo vsak mesec plačevati stanovanje, hrano, energijo in druge osnovne življenjske potrebščine.

Sindikati zato zahtevajo vsebinski socialni dialog, v katerem se ne bi razpravljalo zgolj o odstotku inflacije, temveč tudi o širših življenjskih razmerah zaposlenih. Pri tem opozarjajo, da minimalna plača ne sme postati zgolj tehnična postavka v poslovnih načrtih podjetij.

Njihov odziv kaže, da bi lahko bila razprava o minimalni plači za leto 2027 precej zahtevnejša, kot nakazuje prvotna napoved ministrstva.

Tudi ZSSS želi višje zvišanje od same inflacije

Oglasili so se tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), kjer se strinjajo, da bi bilo smiselno višino minimalne plače določiti pred začetkom prihodnjega leta. Vendar opozarjajo, da mora biti za takšno odločitev zagotovljen dovolj dolg in vsebinsko kakovosten socialni dialog.

Po njihovem mnenju bi moralo ministrstvo pogovore začeti dovolj zgodaj, da bi lahko sindikati in delodajalci predstavili svoja stališča ter jih tudi ustrezno uskladili. Zgodnejši rok namreč ne bi smel pomeniti, da bo razprava skrajšana ali da bodo socialni partnerji postavljeni pred že pripravljeno odločitev.

ZSSS obenem zagovarja zvišanje minimalne plače, ki bi bilo višje od same inflacije. To pomeni, da bi se poleg ohranjanja kupne moči povečala tudi realna vrednost najnižjega zakonsko določenega plačila.

Takšno stališče temelji na prepričanju, da bi morali zaposleni z najnižjimi dohodki občutiti tudi koristi gospodarskega razvoja in rasti produktivnosti, ne zgolj prejemati nadomestilo za višje življenjske stroške.

Razlika med stališči ministrstva in sindikatov se tako že kaže. Medtem ko ministrstvo v ospredje postavlja predvidljivost stroškov in uskladitev z inflacijo, sindikati zahtevajo širšo razpravo o dostojnem plačilu za delo.

Kaj dejansko določa zakon o minimalni plači?

Slovenska zakonodaja določa, da mora biti minimalna plača povezana z minimalnimi življenjskimi stroški. Njen znesek mora biti v razponu od 120 do 140 odstotkov teh stroškov, pri čemer se upoštevajo tudi davčni predpisi in drugi zakonsko določeni dejavniki.

Poleg tega zakon predvideva redno letno uskladitev minimalne plače najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za ta izračun se uporablja uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni inflaciji v decembru.

Pri določanju zneska lahko pristojni minister upošteva tudi gibanje plač, gospodarske razmere, gospodarsko rast in zaposlenost. Pred odločitvijo se mora posvetovati s socialnimi partnerji, znesek pa mora biti po veljavni ureditvi objavljen v Uradnem listu najpozneje do 31. januarja tekočega leta.

Prav zato je pomembno poudariti, da uskladitev zgolj z inflacijo ni edina možnost, ki jo dopušča zakon. Gre za zakonsko določeno najnižjo raven redne uskladitve, pristojni pa se lahko ob upoštevanju drugih dejavnikov odločijo tudi za višje povečanje.

Ministrstvo za zdaj ni predstavilo dokončne formule za leto 2027. Njegova napoved zato pomeni usmeritev, ne pa že sprejete odločitve o prihodnjem znesku.

Zakaj delodajalci želijo zgodnejšo odločitev?

Za podjetja je višina minimalne plače pomemben podatek pri pripravi letnih poslovnih načrtov. Vpliva namreč na stroške dela, predvsem v dejavnostih, kjer večji delež zaposlenih prejema minimalno plačo ali plačo blizu nje.

Če je nova višina znana šele konec januarja, morajo delodajalci v novo leto vstopiti brez dokončnega podatka o stroških, ki veljajo že od začetka januarja. To lahko oteži načrtovanje denarnega toka, pripravo pogodb, oblikovanje cen in sprejemanje kadrovskih odločitev.

Zgodnejša določitev minimalne plače bi zato podjetjem omogočila, da spremembe pravočasno vključijo v svoje finančne načrte. Takšna predvidljivost je lahko posebej pomembna za manjša podjetja in dejavnosti z nizkimi maržami.

Vendar tudi zaposleni potrebujejo predvidljivost. Višina plače vpliva na njihove možnosti plačevanja stanovanjskih stroškov, odplačevanja posojil, vzdrževanja družine in načrtovanja drugih življenjskih izdatkov.

Zato zgodnejša odločitev sama po sebi ni sporna. Ključno vprašanje je, ali bo pri njenem sprejemanju zagotovljeno ustrezno ravnovesje med gospodarskimi razmerami in potrebami zaposlenih.

Minimalna plača se je letos občutno zvišala

Leta 2025 je minimalna plača znašala 1.277,72 evra bruto, letos pa 1.481,88 evra bruto. Razlika znaša 204,16 evra oziroma približno 16 odstotkov.

Takšno zvišanje je bilo precej izrazitejše od običajne letne uskladitve zgolj z inflacijo. Zato je vprašanje prihodnjega zvišanja še posebej pomembno, saj bi uskladitev samo z rastjo cen pomenila precej drugačen pristop kot letošnja določitev zneska.

Toda pri primerjavi posameznih let je treba upoštevati tudi spremembe minimalnih življenjskih stroškov, davčnih pravil in gospodarskih razmer. Samo primerjava odstotkov zvišanja ne pove vsega o dejanskem položaju zaposlenih.

Pomembno je tudi, da minimalna plača predstavlja zakonsko zagotovljeno najnižje plačilo za delo s polnim delovnim časom. Delodajalec mora zaposlenemu zagotoviti najmanj ta znesek, četudi je njegova osnovna plača, določena v pogodbi o zaposlitvi, nižja.

Dodatki, ki jih zakon izključuje iz minimalne plače, se obračunavajo posebej. Enako velja za povračila stroškov prehrane in prevoza na delo, ki niso del minimalne plače.

Ali bi višja minimalna plača pomenila tudi višje druge plače?

Zvišanje minimalne plače neposredno vpliva predvsem na zaposlene, katerih plačilo bi bilo sicer nižje od novega zakonskega minimuma. Ne pomeni pa samodejno, da se bodo za enak odstotek zvišale tudi vse druge plače.

V podjetjih, kjer so plačna razmerja urejena s kolektivnimi pogodbami ali internimi plačnimi sistemi, lahko zvišanje minimalne plače sproži dodatna pogajanja o plačah zaposlenih v višjih tarifnih razredih. Vendar takšne spremembe niso samodejne in so odvisne od konkretne ureditve.

Poseben problem nastane, kadar se minimalna plača približa plačam zaposlenih na zahtevnejših delovnih mestih. Če se plače nad zakonskim minimumom ne zvišujejo sorazmerno, se lahko razlike med posameznimi delovnimi mesti zmanjšujejo.

To lahko povzroči nezadovoljstvo zaposlenih in dodatne pritiske na delodajalce, da prilagodijo celotno plačno strukturo. Prav zato ima določanje minimalne plače širši vpliv od samega zneska, ki ga prejmejo najnižje plačani delavci.

Obenem pa je treba upoštevati, da je namen minimalne plače zagotoviti spodnjo mejo plačila za delo in zaščititi zaposlene pred prenizkimi dohodki.

Kdaj bo znan dokončni znesek?

Ministrstvo želi minimalno plačo za leto 2027 določiti še pred koncem decembra, vendar za zdaj ni predstavilo natančnega datuma odločitve. Prav tako še ni znano, kdaj se bodo začela posvetovanja s sindikati in delodajalci.

Pri tem se odpira tudi vprašanje usklajevanja časovnice z veljavno zakonsko metodologijo. Ta namreč za redno letno uskladitev uporablja decembrski podatek o inflaciji, ki je dokončno znan šele po zaključku decembra.

Če želi ministrstvo odločitev sprejeti že pred novim letom, bo moralo pojasniti, kako bo zagotovilo skladnost z veljavnimi pravili oziroma ali načrtuje kakšno drugačno rešitev.

Za zdaj je torej jasno predvsem, da želi vlada postopek pospešiti in da se nagiba k zvišanju z inflacijo. Ni pa še znano, kolikšna bo dejanska rast cen, kakšna bo končna odločitev in ali bodo sindikati uspeli doseči višjo uskladitev.

Zaposleni zato še ne morejo računati na določen znesek minimalne plače za leto 2027. Vsaka konkretna številka, ki se trenutno pojavlja v javnosti, je lahko le izračun na podlagi predpostavk, ne pa uradno potrjena višina.

Predvidljivost za podjetja ali dostojnejše plače za delavce?

Napoved ministrstva je odprla razpravo, ki presega vprašanje, ali bo minimalna plača določena decembra ali januarja. V ospredju je predvsem odločitev, kakšno rast najnižjih plač bo država omogočila v prihodnjem letu.

Delodajalci potrebujejo stabilne pogoje poslovanja in pravočasne informacije o stroških. Zaposleni pa potrebujejo plače, s katerimi lahko pokrijejo osnovne življenjske stroške in ohranijo dostojen življenjski standard.

Sindikati zato opozarjajo, da zgolj uskladitev z inflacijo ne pomeni nujno izboljšanja položaja zaposlenih, temveč predvsem preprečuje nadaljnje zmanjševanje kupne moči. Ministrstvo pa poudarja, da je zgodnejša odločitev pomembna za stabilnost in predvidljivost gospodarstva.

Minimalna plača za leto 2027 še ni določena, vendar se je razprava o njej že začela. Ključno vprašanje prihodnjih tednov ne bo samo, kdaj bo znan novi znesek, temveč predvsem, ali bo država zaposlenim z najnižjimi dohodki namenila zgolj nadomestilo za dražje življenje ali tudi dejansko zvišanje njihove kupne moči. Odgovor bo pokazal, kakšno težo bodo imeli pri odločitvi argumenti gospodarstva in kakšno potrebe ljudi, ki živijo od minimalne plače.

 

Spletno uredništvo