Skoraj 18.000 sončnih panelov na nekdanjem premogovniškem območju: Slovenija dobila največjo sončno elektrarno

Na območju, ki je bilo desetletja povezano s premogom in Termoelektrarno Trbovlje, danes stoji največja delujoča sončna elektrarna v Sloveniji. Holding Slovenske elektrarne je na Prapretnem med Trbovljami in Hrastnikom dokončal drugo in tretjo enoto sončne elektrarne ter velik baterijski hranilnik. Celoten kompleks ima 17.946 sončnih modulov, skupno moč 9,8 megavata in naj bi na leto proizvedel približno 10,2 gigavatne ure električne energije. Projekt pa je zanimiv še zaradi nečesa: del proizvedene elektrike bosta Trbovlje in Hrastnik dobila po proizvodni ceni.

Druga in tretja enota sončne elektrarne Prapretno sta bili slovesno odprti v začetku tega tedna, kompleks pa je trenutno še v poskusnem oziroma testnem obratovanju. Prva enota na tej lokaciji deluje že od leta 2022, z dokončanjem novih dveh pa je Prapretno postalo največja delujoča sončna elektrarna v državi.

Lokacija ni naključna. Gre za degradirano območje nekdanjega odlaganja produktov Termoelektrarne Trbovlje, zato za postavitev elektrarne niso posegali na novo kmetijsko ali nepozidano območje. Prostor, ki je bil desetletja neposredno povezan s proizvodnjo električne energije iz premoga, tako ostaja energetska lokacija, spremenil pa se je vir energije.

Skoraj 18.000 modulov in 10,2 gigavatne ure na leto

Številke pokažejo razsežnost projekta precej bolje od oznake »največja v Sloveniji«. Celoten kompleks sestavlja 17.946 fotonapetostnih modulov, njegova skupna instalirana moč znaša 9,8 megavata. Po ocenah naj bi proizvedel približno 10,2 gigavatne ure električne energije na leto.

Primerjave s številom gospodinjstev so nekoliko odvisne od predpostavljene povprečne porabe. Ob odprtju je Evropska komisija denimo navajala količino energije, primerljivo s porabo približno 1600 gospodinjstev, zato je pri takšnih pretvorbah smiselno govoriti o približnih vrednostih in ne o številu gospodinjstev, ki jih bo elektrarna dejansko neposredno oskrbovala. Električna energija bo namreč vključena v elektroenergetski sistem.

Toda sončni paneli so samo en del novega kompleksa. Ob njih je postavljen baterijski hranilnik z močjo sedem megavatov in zmogljivostjo 14 megavatnih ur. Njegova naloga je shranjevanje dela proizvedene energije ter omogočanje prožnejšega upravljanja proizvodnje in oddaje električne energije v omrežje.

To je pri sončnih elektrarnah pomembno zaradi njihove narave. Največ elektrike proizvedejo v obdobjih močnega sončnega obsevanja, proizvodnje pa ni mogoče prilagajati trenutni porabi tako kot pri nekaterih drugih virih. Baterija omogoča, da se del energije začasno shrani in uporabi pozneje, kar lahko zmanjša razkorak med trenutkom proizvodnje in trenutkom, ko je energija v sistemu potrebna.

Trbovlje in Hrastnik bosta dobila desetino elektrike po proizvodni ceni

Za lokalno prebivalstvo je eden zanimivejših delov projekta dogovor HSE z občinama Trbovlje in Hrastnik. Po njem bo HSE občinama namenil 10 odstotkov proizvedene električne energije po proizvodni ceni.

To je pomembna podrobnost, ker lokalna skupnost tako od velikega energetskega objekta ne dobiva zgolj simbolne koristi oziroma nove rabe degradiranega prostora. Del proizvedene energije je neposredno povezan z občinama, na območju katerih oziroma ob katerih elektrarna stoji.

Natančen finančni učinek bo seveda odvisen od proizvodnje, proizvodne cene ter načina, kako bosta občini električno energijo uporabili. Zato iz samega dogovora še ni mogoče izračunati, koliko denarja bosta Trbovlje in Hrastnik dejansko prihranila. Je pa desetodstotni delež konkreten element dogovora med investitorjem in lokalnim okoljem, ki ga pri ocenjevanju projekta ni smiselno spregledati.

Od premoga do sonca, vendar brez olepševanja zgodovine

Prapretno ima zaradi svoje preteklosti precej izrazito simboliko. Zasavje je bilo več generacij eno od središč slovenskega premogovništva in proizvodnje električne energije. Rudniki, Termoelektrarna Trbovlje in z njimi povezana industrija niso predstavljali samo delovnih mest, ampak so bistveno zaznamovali razvoj Trbovelj, Hrastnika in širše regije.

Območje današnje sončne elektrarne je bilo nekoč namenjeno odlaganju produktov Termoelektrarne Trbovlje. Prva sončna elektrarna je na Prapretnem začela obratovati leta 2022, zdaj pa sta ji dodani še druga in tretja enota ter baterijski hranilnik.

Predstavniki države, HSE in lokalnih skupnosti so ob odprtju projekt predstavljali kot primer energetske preobrazbe nekdanje premogovne regije. Takšno označevanje je njihova ocena projekta, dejstvo pa je, da gre za spremembo namembnosti degradiranega industrijskega območja in ponovno uporabo prostora za proizvodnjo električne energije – tokrat iz sonca.

Sama elektrarna seveda ne rešuje vseh razvojnih vprašanj Zasavja po opuščanju premogovništva. Prestrukturiranje regije vključuje delovna mesta, gospodarstvo, infrastrukturo, sanacijo degradiranih območij in vrsto drugih vprašanj. Prapretno je eden od projektov znotraj precej širšega procesa.

Prvi takšen projekt s sredstvi Sklada za pravični prehod

Prapretno 2 in 3 imata še eno posebnost. Po podatkih HSE in ministrstva gre za prvi slovenski energetski projekt, sofinanciran iz evropskega Sklada za pravični prehod. Sklad je namenjen predvsem območjem, ki jih bo prehod od fosilnih goriv proti nizkoogljičnemu gospodarstvu močneje prizadel.

Evropska komisija je za slovenski premogovniški regiji – Zasavje in Savinjsko-šaleško regijo – iz tega sklada namenila skupno 258 milijonov evrov. Denar ni namenjen samo energetiki, ampak tudi razvoju in inovacijam gospodarstva, stanovanjskim projektom ter drugim ukrepom prestrukturiranja regij.

Pri vrednosti samega projekta se v javno objavljenih virih pojavljajo različne številke. Delo navaja 10,8 milijona evrov, medtem ko nekateri lokalni viri omenjajo približno osem milijonov evrov, zato brez podrobnejše razčlenitve ni smiselno teh podatkov predstavljati kot popolnoma primerljivih.

Elektrarna je odprta, a še ni v rednem obratovanju

Ob vseh velikih številkah je pomembna še ena podrobnost: kompleks je bil slovesno odprt, vendar je še vedno v fazi poskusnega oziroma testnega obratovanja. HSE je že pred odprtjem pojasnil, da potekajo funkcionalni preizkusi in da dosedanji rezultati kažejo zanesljivo delovanje v skladu z načrtovanimi zmogljivostmi.

To pomeni, da izraza »odprta elektrarna« in »redno obratovanje« nista povsem ista stvar. Gradnja je končana in sistem proizvaja električno energijo, vendar še potekajo postopki in preverjanja, ki sodijo v fazo poskusnega obratovanja.

Ob projektu so odprli tudi 1,7 kilometra dolgo Sončno učno pešpot Prapretno. Pot ima šest vsebinskih postaj, obiskovalcem pa prikazuje zgodovino območja, delovanje elektrarne in baterijskega hranilnika ter spremembe energetike v Zasavju. Za celotno pot je predvidenih približno 45 minut hoje.

Zasavje ostaja energetska regija, le tehnologija je drugačna

Prapretno je zato zanimivo predvsem zaradi kontrasta. Na zemljišču, ki nosi neposredne posledice nekdanje proizvodnje električne energije iz premoga, danes stoji skoraj 18.000 sončnih modulov, poleg njih pa velik baterijski sistem. Območje torej ni izgubilo energetske vloge, ampak se je način proizvodnje spremenil.

Kolikšen bo dolgoročni pomen elektrarne za slovensko elektroenergetiko, bo mogoče realneje oceniti po daljšem obdobju rednega obratovanja. Z 9,8 megavata moči sama po sebi ne spreminja slovenske energetske slike, predstavlja pa trenutno največji delujoči sončni kompleks v državi in konkreten primer uporabe degradiranega industrijskega zemljišča za novo energetsko infrastrukturo.

Za Zasavje pa je pomemben še praktični del zgodbe. Elektrarna ne stoji samo na nekdanjem premogovniškem območju, temveč sta se HSE ter občini dogovorili, da bo deset odstotkov proizvedene električne energije Hrastniku in Trbovljam na voljo po proizvodni ceni. Prav učinek tega dogovora na občinske stroške bo ena zanimivejših stvari, ki jih bo vredno spremljati, ko bo elektrarna prešla iz poskusnega v redno obratovanje.

Spletno uredništvo