Slovenci tudi jeseni množično na Hrvaško: Oktobra ustvarili kar 18 odstotkov več prenočitev

Poletne počitnice so že zdavnaj mimo, toda Slovenci se očitno tudi jeseni ne odpovedujejo obiskom Hrvaške. Oktobra so pri južnih sosedih ustvarili kar 18 odstotkov več turističnih prenočitev kot v enakem mesecu lani in se po njihovem številu uvrstili na visoko tretje mesto, takoj za Nemci in domačimi gosti.

Novi podatki Hrvaške turistične skupnosti kažejo, da se turistična sezona vse bolj razteza v jesenske mesece, pomembno vlogo pri tem pa imajo tudi obiskovalci iz Slovenije.

Med hrvaškimi turističnimi regijami še naprej izstopa Istra, ki je v prvih desetih mesecih ustvarila približno 28 odstotkov vseh prenočitev v državi.

Slovenci med najpomembnejšimi jesenskimi gosti

Hrvaško je oktobra obiskalo približno 1,2 milijona turistov, kar je 1,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Skupaj so ustvarili približno štiri milijone prenočitev, kar je skoraj enako lanskemu oktobrskemu rezultatu. Za temi številkami pa se skrivajo precejšnje razlike med posameznimi državami, iz katerih prihajajo obiskovalci.

Med največjimi presenečenji oktobrskih podatkov je Slovenija. Slovenski turisti so ustvarili 18 odstotkov več prenočitev kot oktobra 2025 in se uvrstili na tretje mesto med vsemi trgi, za Nemčijo in Hrvaško. Takšna rast je še posebej izrazita ob dejstvu, da so tuji turisti kot celota oktobra na Hrvaškem ustvarili manj prenočitev kot leto prej.

Po podatkih Hrvaške turistične skupnosti so tuji gostje oktobra ustvarili približno 3,4 milijona prenočitev, kar je 1,4 odstotka manj kot lani. Število njihovih prihodov se je zmanjšalo za 0,3 odstotka, na približno 950.700. Slovenski trg je tako izstopal iz splošnega gibanja in prispeval k ohranjanju turističnega obiska zunaj glavne sezone.

Med bližnjimi državami so rast zabeležili tudi Avstrijci, ki so ustvarili 9,7 odstotka več prenočitev. Podatki kažejo, da ostajajo sosednje države pomemben vir gostov tudi v času, ko je poletne turistične sezone konec.

Nemci še vedno prvi, vendar z občutnim padcem

Nemčija ostaja najpomembnejši tuji turistični trg za Hrvaško. Nemški gostje so tudi oktobra ustvarili največ prenočitev med tujimi obiskovalci, vendar jih je bilo za 8,7 odstotka manj kot v enakem mesecu lani. Gre za opazen padec na trgu, ki ima že vrsto let izjemno pomembno vlogo v hrvaškem turizmu.

Nasprotno so domači turisti oktobra precej povečali obisk. Hrvaških gostov je bilo približno 268.500 oziroma devet odstotkov več kot leto prej, ustvarili pa so 597.400 prenočitev, kar predstavlja 8,5-odstotno rast. Po številu prenočitev so se tako uvrstili na drugo mesto, pred slovenskimi obiskovalci.

Med preostalimi pomembnimi trgi so Poljaki ustvarili 3,6 odstotka več prenočitev, medtem ko je obisk gostov iz Združenih držav Amerike ter Bosne in Hercegovine ostal približno na lanski ravni. Manj prenočitev so zabeležili pri Francozih, in sicer za pet odstotkov, Britancih za 3,4 odstotka ter Švicarjih za 1,4 odstotka.

Razlike med državami kažejo, da se jesensko povpraševanje ne razvija povsod enako. Medtem ko nekateri tradicionalno močni trgi beležijo upad, drugi, predvsem bližnji, ohranjajo ali povečujejo zanimanje za obisk Hrvaške.

Istra ostaja nesporna turistična velesila

Za bralce na Primorskem je posebej zanimiv podatek o Istri. Ta je v prvih desetih mesecih letošnjega leta ustvarila približno 28 odstotkov vseh turističnih prenočitev na Hrvaškem in s tem ohranila vodilni položaj med hrvaškimi županijami.

Istra ima zaradi svoje lege posebno prednost pri obiskovalcih iz Slovenije, Italije, Avstrije in južne Nemčije. Njena bližina omogoča tudi krajše obiske, ki niso nujno vezani na poletne počitnice. Obalna mesta, kot so Umag, Poreč, Rovinj in Pulj, ter številni kraji v notranjosti Istre so dostopni za vikend oddihe in krajša jesenska potovanja.

Ob tem je treba poudariti, da podatek o 28-odstotnem deležu Istre velja za vse turistične prenočitve v prvih desetih mesecih, ne posebej za slovenske goste ali samo za oktober. Kljub temu jasno kaže, kako velik pomen ima Istra v celotni hrvaški turistični ponudbi.

Za primorski prostor so takšna turistična gibanja zanimiva tudi zaradi čezmejnih povezav. Slovenska Istra in hrvaška Istra sta del širšega turističnega območja, kjer obiskovalci pogosto povezujejo različne destinacije, gostinsko ponudbo, rekreacijo in izlete. Uspešnost hrvaške Istre je zato pomemben pokazatelj turističnega povpraševanja v severnem Jadranu.

Oktobra največ prenočitev v hotelih, kampi pa v porastu

Zanimive razlike so se pokazale tudi pri izbiri nastanitev. Največ oktobrskih prenočitev je bilo ustvarjenih v hotelih, in sicer približno 1,86 milijona. To je 0,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, vendar hoteli ostajajo najpomembnejša oblika nastanitve v jesenskem delu leta.

V zasebnih nastanitvah so turisti ustvarili približno 875.200 prenočitev, kar pomeni 2,6-odstotni padec. Takšno gibanje je razumljivo v obdobju, ko številni zasebni ponudniki po zaključku glavne sezone zmanjšajo obseg poslovanja ali začasno zaprejo svoje nastanitve.

Povsem drugače je bilo v kampih, kjer so oktobra zabeležili približno 511.700 prenočitev oziroma šest odstotkov več kot leto prej. Rast kampiranja v jesenskem obdobju je zanimiva predvsem za obalne turistične regije, kjer nekateri kampi poslujejo tudi zunaj poletne sezone.

Podatki o nastanitvah kažejo, da se povpraševanje po koncu poletja spreminja. V ospredje prihajajo objekti, ki lahko gostom tudi v hladnejših mesecih ponudijo ustrezne pogoje za bivanje, medtem ko se del sezonske nastanitvene ponudbe postopoma zapira.

Hrvaško letos obiskalo že več kot 21 milijonov turistov

Hrvaška turistična skupnost je ob oktobrskih rezultatih predstavila tudi podatke za prvih deset mesecev letošnjega leta. Od januarja do konca oktobra je državo obiskalo približno 21,3 milijona turistov, ki so ustvarili skoraj 109 milijonov prenočitev.

V primerjavi z enakim obdobjem lani se je število turističnih prihodov povečalo za 1,6 odstotka, število prenočitev pa za odstotek. Gre za nadaljevanje rasti, čeprav je ta precej zmernejša od povečanja obiska, ki ga je mogoče opaziti na nekaterih posameznih trgih.

Tuji turisti so ustvarili približno 87,5 odstotka vseh prenočitev v prvih desetih mesecih. Njihovo število prenočitev se je povečalo za 0,4 odstotka, medtem ko so domači gostje ustvarili 4,7 odstotka več prenočitev kot v enakem obdobju lani.

Med vrstami nastanitev so v desetmesečnem obdobju največji delež prenočitev ustvarili objekti v gospodinjstvih, približno 36,2 odstotka vseh. To kaže, da zasebne nastanitve kljub jesenskemu zmanjšanju obiska ostajajo eden najpomembnejših delov hrvaške turistične ponudbe.

Turistična sezona se vse bolj razteza v jesen

Hrvaški turistični sektor že več let poskuša zmanjšati odvisnost od julija in avgusta ter privabiti več gostov spomladi in jeseni. Oktobrski podatki kažejo, da za takšen razvoj obstaja povpraševanje, vendar rast ni enakomerno razporejena med vsemi državami in vrstami nastanitev.

Za destinacije ob severnem Jadranu so jesenski meseci posebej zanimivi zaradi možnosti krajših oddihov, kulinaričnih doživetij, kolesarjenja, pohodništva in obiskovanja mest. Takšna ponudba ni neposredno odvisna od kopalne sezone, zato lahko privablja obiskovalce tudi takrat, ko so temperature nižje in so poletne gneče že mimo.

Kljub temu število prihodov in prenočitev samo po sebi še ne pove, koliko so turisti porabili oziroma kako uspešni so bili ponudniki nastanitev. Za celovito oceno turistične sezone so pomembni tudi prihodki, cene, zasedenost zmogljivosti in stroški poslovanja.

Oktobrski podatki pa nedvomno potrjujejo, da slovenski obiskovalci ostajajo med najpomembnejšimi gosti Hrvaške tudi zunaj poletne sezone. Njihova 18-odstotna rast prenočitev je ena izrazitejših med vodilnimi turističnimi trgi.

Hrvaška tako tudi po koncu poletja ostaja priljubljena izbira slovenskih turistov. Ob tem Istra s skoraj tretjino vseh prenočitev v prvih desetih mesecih še naprej potrjuje svoj vodilni položaj v hrvaškem turizmu in pomen severnega Jadrana kot turističnega prostora, ki privablja obiskovalce skozi vse leto.

Spletno uredništvo Naša Primorska