DružbaPolitikaSlovenija

Zdravstvu grozi val tožb: Zaposleni zahtevajo plačilo za pet let nazaj, stroški bi lahko bili milijonski

V slovenskem zdravstvu se odpira nov finančni in pravni spor, ki bi lahko javne zdravstvene zavode stal več milijonov evrov. Sindikat Fides zahteva ureditev nadomestil za praznične ure, ki jih zaposleni zaradi neenakomerno razporejenega delovnega časa niso mogli izkoristiti kot dela proste dneve. Sodišče je pravni temelj njihovih zahtevkov že potrdilo, dokončna odločitev pa še ni sprejeta. Medtem ko sindikat opozarja na možnost množičnih tožb, direktorji zdravstvenih zavodov poudarjajo, da za izplačila nimajo zagotovljenega denarja. Vprašanje je tudi, kdo bo prevzel odgovornost, če bodo zaradi odlašanja nastali dodatni sodni stroški.

Slovenski zdravstveni sistem se sooča z novim sporom glede pravic zaposlenih, ki delajo po neenakomerno razporejenem delovnem času. V ospredju so tako imenovane odmene za manjkajoče ure praznovanja, do katerih naj bi bili upravičeni zaposleni, ki zaradi razporeditve dela niso mogli izkoristiti enakega števila prazničnih ur kot delavci z običajnim delovnikom.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je v ponedeljek, 16. novembra, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in vodstva javnih zdravstvenih ustanov pozval, naj čim prej sprejmejo kompromisno rešitev. Po oceni sindikata bi bilo sporazumno urejanje zahtevkov bistveno cenejše od množičnega vlaganja individualnih tožb, ki bi lahko dodatno obremenile že tako finančno zahtevne razmere v javnem zdravstvu.

K aktivnejšemu sodelovanju so pozvali tudi ministrstvo za zdravje, saj menijo, da vprašanja ni mogoče prepustiti zgolj posameznim bolnišnicam in zdravstvenim domovom. Gre namreč za problem, ki lahko prizadene širši krog zaposlenih in ima sistemske finančne posledice.

Sodišče potrdilo pravico do odmene za manjkajoče praznične ure

Pravno podlago za zahteve zaposlenih predstavlja odločitev Delovnega sodišča v Celju, ki je priznalo pravni temelj zahtevkov za odmene za manjkajoče praznične ure. Odločitev je 18. marca letos potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče.

Sodišče je pojasnilo, da mora delodajalec zaposlenim z neenakomerno razporejenim delovnim časom na letni ravni zagotoviti enakovredno število prazničnih ur, kot jih imajo zaposleni, ki delajo po običajnem, enakomerno razporejenem delovnem času. Če zaposleni na praznik dela in zato teh ur ne izkoristi kot odsotnost, mu mora biti zagotovljena ustrezna odmena.

To je posebej pomembno v zdravstvu, kjer delo poteka neprekinjeno. Zdravniki, medicinske sestre, zdravstveni tehniki in drugi zaposleni morajo zagotavljati oskrbo bolnikov tudi ob nedeljah in praznikih. Zaradi različnih razporeditev dela pa lahko nastanejo razlike v številu prazničnih ur, ki jih posamezni zaposleni dejansko izkoristijo kot odsotnost.

Pri tem je treba razlikovati med dodatkom za delo na praznik in odmeno za manjkajoče praznične ure. Dodatek je povezan z dejansko opravljenim delom v posebnih časovnih okoliščinah, odmena pa z vprašanjem enakovredne obravnave zaposlenih glede prazničnih ur. Prav ta razlika je bistvena za razumevanje sodnega spora.

Čeprav je višje sodišče potrdilo pravni temelj zahtevkov, o konkretnih zneskih posameznih terjatev še ni bilo odločeno. Postopek pred vrhovnim sodiščem prav tako še ni zaključen, zato dokončna sodna presoja ostaja odprta.

Zahtevki za pet let nazaj, bliža se zastaranje

Spor ni povezan zgolj s prihodnjimi izplačili. Zaposleni lahko uveljavljajo tudi terjatve za pretekla obdobja, pri čemer je posebej pomemben petletni zastaralni rok. Fides opozarja, da se približuje zastaranje zahtevkov iz leta 2021, zato zaposleni ne morejo neomejeno dolgo čakati na odločitev delodajalcev.

Po navedbah sindikata so v zadnjih mesecih članom svetovali, naj se vzdržijo vlaganja individualnih tožb, saj so želeli prednost dati sporazumni rešitvi. Toda takšno čakanje postaja vse bolj tvegano, če posamezni zavodi ne zagotovijo ustreznega varstva terjatev pred zastaranjem.

Fides je zato v petek, 13. novembra, začel evidentirati člane, ki želijo pridobiti evidence, podatke in izračune svojih morebitnih zahtevkov. Po navedbah sindikata je bil odziv že prvi dan velik. Za zdaj gre za zbiranje dokumentacije in pripravo zahtevkov, ne pa še za množično vlaganje tožb.

Sindikat poudarja, da želi preprečiti prav takšen razplet. Če bodo zdravstveni zavodi pripravljeni skleniti pravno ustrezne dogovore, bi lahko zaposleni svoje pravice zavarovali brez takojšnjega začetka sodnih postopkov. Če dogovora ne bo, pa bo pritisk za individualno pravno ukrepanje vse večji.

Že sodni postopki bi lahko stali skoraj 900.000 evrov

Fides je predstavil tudi okvirno oceno stroškov, ki bi lahko nastali zaradi množičnega vlaganja tožb. Po sindikalnem izračunu bi bilo ob približno tisoč individualnih tožbah s povprečno vrednostjo zahtevka do 6.000 evrov treba že za njihovo vložitev nameniti približno 224.000 evrov.

Če bi sledile pripravljalne vloge in sodne obravnave, bi se ocenjeni stroški povečali na približno 616.000 evrov. Ob morebitnih pritožbenih postopkih bi lahko dosegli skoraj 900.000 evrov.

Pri tem je bistveno, da navedeni zneski predstavljajo zgolj ilustrativno oceno sindikata. Ne gre za napoved dejanskega števila tožb ali za že nastale stroške. V izračun prav tako niso vključeni morebitni zneski glavnic terjatev in zakonske zamudne obresti, zato bi lahko bile skupne finančne obveznosti v primeru večjega števila uspešnih zahtevkov precej višje.

Fides opozarja, da bi bilo takšno porabljanje javnih sredstev nepotrebno, če je mogoče pravice zaposlenih zavarovati s pravočasnimi dogovori. Po oceni sindikata bi lahko odlašanje povzročilo dodatne stroške, ki ne bi koristili ne zaposlenim ne zdravstvenim ustanovam.

Vprašanje tako ni več samo, koliko zaposlenim pripada zaradi neizkoriščenih prazničnih ur, temveč tudi, koliko dodatnega denarja bi lahko zdravstveni sistem porabil za sodne postopke, če sporazumna rešitev ne bo dosežena.

Direktorji opozarjajo: Denarja za izplačila nimamo

Na drugi strani Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije opozarja, da položaj ni tako preprost. Direktorica združenja Tatjana Jevševar je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnila, da pri izplačevanju odmen ostajajo pravne in finančne nejasnosti, zdravstveni zavodi pa nimajo zagotovljenega ustreznega vira sredstev.

Po njenih besedah odmene trenutno niso vključene v financiranje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. To pomeni, da zdravstvene ustanove za morebitna izplačila nimajo posebej predvidenega denarja v okviru financiranja zdravstvenih storitev. Nekateri zavodi so zaposlenim odmene že izplačali, vendar so morali sredstva zagotoviti brez ustreznega namenskega vira.

Takšne razmere odpirajo dodatno vprašanje odgovornosti. Če mora javni zdravstveni zavod zaposlenim izplačati določene zneske, bi moral biti hkrati jasno določen tudi način financiranja teh obveznosti. V nasprotnem primeru lahko izplačila dodatno obremenijo poslovanje bolnišnic in zdravstvenih domov, ki se že soočajo s številnimi finančnimi in kadrovskimi izzivi.

Jevševar je poudarila tudi, da vprašanje ne zadeva samo zdravnikov. Morebitne odmene se nanašajo na širši krog zaposlenih v zdravstvu, ki delajo po neenakomernih razporedih, zato bi morala biti rešitev sistemska in enotna.

Fides nezadovoljen, ker ni smel sodelovati na sestanku direktorjev

Dodatne napetosti so nastale zaradi ponedeljkovega sestanka direktorjev javnih zdravstvenih zavodov, na katerem so obravnavali tudi vprašanje odmen. V Fidesu so izrazili nezadovoljstvo, ker predstavnikom sindikata ni bila omogočena udeležba na delu sestanka, namenjenem tej problematiki.

Sindikat je želel direktorjem neposredno predstaviti možne kompromisne rešitve, s katerimi bi lahko preprečili zastaranje terjatev in nepotrebne sodne postopke. Po njihovem prepričanju bi bilo smiselno, da bi vodstva zavodov pri iskanju rešitve prisluhnila tudi predstavnikom zaposlenih.

Direktorica združenja Tatjana Jevševar je pojasnila, da sta predstavnik in odvetnik Fidesa svoja stališča že lahko predstavila pravni komisiji. Vsem direktorjem je bil posredovan tudi sindikalni dopis z dodatnimi pojasnili. Kasnejši sestanek pa je bil po njenih besedah namenjen internemu usklajevanju vodstev javnih zdravstvenih zavodov.

Če bi nanj povabili predstavnike Fidesa, bi morali po pojasnilu Jevševarjeve omogočiti sodelovanje tudi drugim sindikatom, saj vprašanje zadeva različne poklicne skupine v zdravstvu. Direktorji so zato sestanek opravili brez sindikalnih predstavnikov.

Združenje bi počakalo na vrhovno sodišče, sindikat opozarja na posledice

Na ponedeljkovem sestanku so direktorji sprejeli stališče, da je v trenutnih okoliščinah najprimerneje počakati na odločitev vrhovnega sodišča. Po njihovem mnenju bi dokončna sodna presoja omogočila jasnejšo pravno podlago za nadaljnje ukrepanje in morebitna izplačila.

Takšen pristop pa je v nasprotju s pričakovanji Fidesa, ki opozarja, da lahko med čakanjem posamezne terjatve zastarajo. Sindikat zato predlaga sporazume, ki bi zaposlenim omogočili pravočasno zavarovanje zahtevkov, zdravstvenim zavodom pa preprečili dodatna pravna in finančna tveganja.

Po navedbah Fidesa so nekatera vodstva zdravstvenih zavodov že pokazala pripravljenost na dogovor oziroma sprejela konkretne rešitve. Sindikat takšen pristop pozdravlja, saj meni, da je mogoče z ustreznim sodelovanjem preprečiti nepotrebno zaostrovanje spora.

Vendar enotnega dogovora za zdaj ni. Različna ravnanja posameznih zavodov bi lahko privedla tudi do neenakega položaja zaposlenih, saj bi bili nekateri zahtevki pravočasno zavarovani, drugi pa bi lahko postali predmet sodnih postopkov.

Ministrstvo za zdravje pred pomembno odgovornostjo

Fides je k aktivnejšemu sodelovanju pozval tudi ministrstvo za zdravje, ki ima pomembno vlogo pri urejanju delovanja javnih zdravstvenih zavodov. Po oceni sindikata bi moralo ministrstvo pomagati poiskati rešitev, ki bo upoštevala sodne odločitve, pravice zaposlenih in finančne možnosti zdravstvenega sistema.

Vprašanje odmen namreč presega odnose med posameznim delodajalcem in zaposlenimi. Če bo pravica do izplačil dokončno potrjena v širšem obsegu, bo treba zagotoviti tudi način financiranja, ki ne bo dodatno ogrozil izvajanja zdravstvenih storitev.

Ob tem se odpira vprašanje, ali bi bilo mogoče že pred dokončno odločitvijo vrhovnega sodišča doseči dogovor o varstvu terjatev pred zastaranjem. Takšna ureditev sama po sebi še ne bi pomenila dokončnega priznanja vseh zahtevanih zneskov, lahko pa bi zmanjšala potrebo po individualnih sodnih postopkih.

Za zdravstvene zavode bi bilo pomembno tudi, da morebitna rešitev temelji na jasnih pravnih podlagah in ne ustvarja novih tveganj pri poslovanju. Prav zato bo pri nadaljnjih pogovorih ključno sodelovanje pravnih strokovnjakov, predstavnikov zaposlenih, vodstev zavodov in pristojnih državnih institucij.

Bo zdravstveni sistem znova plačeval zaradi nerešenega spora?

Spor glede prazničnih ur postavlja slovensko zdravstvo pred zahtevno odločitev. Na eni strani so zaposleni, ki želijo zavarovati svoje pravice in morebitne terjatve za pretekla leta, na drugi pa zdravstveni zavodi, ki opozarjajo na pomanjkanje sredstev in pričakujejo dokončno sodno razjasnitev.

Če dogovora ne bo, se lahko v prihodnjih mesecih poveča število individualnih tožb. To bi poleg morebitnih izplačil pomenilo tudi dodatne stroške pravnega zastopanja, sodnih postopkov in organizacijskega dela, ki bi jih morali nositi delodajalci oziroma javni zdravstveni sistem.

Fides za zdaj vztraja pri sporazumni poti, vendar opozarja, da potrpežljivost zaposlenih ne more trajati neomejeno. Združenje zdravstvenih zavodov medtem zagovarja čakanje na odločitev vrhovnega sodišča, ministrstvo za zdravje pa sindikat poziva k dejavnejši vlogi pri iskanju rešitve.

Odločilno vprašanje prihodnjih tednov bo, ali bodo pristojni uspeli doseči dogovor, ki bo zaščitil pravice zaposlenih in hkrati preprečil nastanek dodatnih stroškov. Če takšnega dogovora ne bo, se lahko spor o prazničnih urah iz pravnega vprašanja spremeni v obsežen finančni problem za javno zdravstvo.

 

Spletno uredništvo

Povezane objave

Back to top button