Po Ljubljani zapeljal 30-metrski velikan brez tirnic: Sprejme 250 potnikov, cena pa presega dva milijona evrov #video

Ljubljančani so v ponedeljek na mestnih ulicah opazili nenavadno zeleno vozilo, ki je po videzu spominjalo na tramvaj, vendar se je premikalo brez tirnic. Več kot 30 metrov dolg baterijski tramvaj kitajskega proizvajalca CRRC je opravil prvo testno vožnjo v spremstvu policije. Ljubljana je po navedbah mestnih oblasti prvo mesto v Evropski uniji, ki takšno vozilo preizkuša v dejanskih prometnih razmerah. Vozilo lahko sprejme približno 250 potnikov, njegova cena pa presega dva milijona evrov. Toda do morebitne redne uvedbe bo treba rešiti še več pomembnih vprašanj.
V središču Ljubljane je v ponedeljek, 16. novembra, pozornost mimoidočih pritegnilo nenavadno dolgo zeleno vozilo, ki se je v spremstvu policije pomikalo po mestnih ulicah. Šlo je za prvo testno vožnjo tako imenovanega baterijskega tramvaja, s katerim Ljubljanski potniški promet (LPP) preverja možnosti za uvedbo zmogljivejšega javnega prevoza.
Vozilo je malo po poldnevu zapeljalo iz garaže LPP v Šiški in se odpravilo proti središču mesta. Prva vožnja je potekala brez potnikov, v spremstvu policije, ki je skrbela za varno vključevanje neobičajno dolgega vozila v promet. Baterijski tramvaj se je pripeljal do postajališča pri Nami na Slovenski cesti, kjer je voznik zamenjal kabino in se nato vrnil proti Šiški.
Prav ta podrobnost je ena od zanimivosti novega vozila. Ker ima vozniški kabini na obeh koncih, se mu ob spremembi smeri ni treba obračati. Voznik preprosto presede na drugo stran in nadaljuje vožnjo v nasprotni smeri.
Tramvaj brez tirnic: Kako pravzaprav deluje?
Čeprav ga mestne oblasti predstavljajo kot baterijski tramvaj, gre za posebno vrsto električnega vozila, ki združuje nekatere značilnosti tramvaja in avtobusa. Njegova največja posebnost je, da za vožnjo ne potrebuje železniških tirnic, temveč se premika po običajnem cestišču na gumijastih kolesih.
Vozilo je izdelalo kitajsko podjetje CRRC, ki se ukvarja s proizvodnjo železniških vozil in drugih transportnih sistemov. Dolgo je 30,2 metra, široko 2,65 metra in ima dva zgloba. Zaradi svoje dolžine je precej večje od običajnih mestnih avtobusov, ki jih Ljubljančani poznajo z rednih linij LPP.
Njegova zmogljivost je približno 250 potnikov, kar pomeni, da lahko na eni vožnji prepelje bistveno več ljudi kot običajen mestni avtobus. Takšna rešitev bi bila lahko posebej zanimiva na najbolj obremenjenih mestnih prometnih povezavah, kjer je število potnikov veliko, gradnja klasične tramvajske infrastrukture pa bi zahtevala obsežne posege v mestne ulice.
Vozilo uporablja baterijski električni pogon, zato med vožnjo ne proizvaja izpušnih plinov. Prednost je tudi v tem, da ne potrebuje nadzemnih električnih vodov, kakršne uporabljajo nekateri klasični tramvajski sistemi.
Prva vožnja do Name, nato preizkušanje na daljši trasi
Ponedeljkova prva vožnja je bila namenjena predvsem začetnemu preverjanju delovanja vozila v dejanskih prometnih razmerah. V prihodnjih tednih pa LPP načrtuje preizkušanje na precej daljši mestni povezavi.
Predvidena testna trasa bo potekala od Barjanske ceste po Slovenski in Dunajski cesti, nato pa po Linhartovi cesti do pokopališča Žale. Gre za prometno pomembno povezavo, na kateri že danes vozi več mestnih avtobusnih linij.
Direktor LPP Rok Vihar je ob predstavitvi pojasnil, da so traso izbrali predvsem zaradi dolgih neprekinjenih odsekov rumenih pasov, namenjenih javnemu potniškemu prometu. Pomembno vlogo pri odločitvi je imelo tudi dejstvo, da je bilo več cestnih odsekov na tej povezavi v zadnjih letih obnovljenih.
Med testiranjem bodo strokovnjaki preverjali predvsem vozne lastnosti, manevriranje, zavijanje in vključevanje vozila v običajen promet. Zaradi njegove dolžine bo posebej pomembno ugotoviti, kako se obnese v križiščih, na postajališčih in na mestnih odsekih, kjer je prostora manj.
Kdaj se bodo z njim lahko peljali Ljubljančani?
Preizkušanje baterijskega tramvaja bo predvidoma trajalo približno mesec dni in bo razdeljeno na dve fazi. V prvi fazi, ki naj bi trajala okoli dva tedna, bo vozilo po ljubljanskih ulicah vozilo brez potnikov.
V tem času bodo na LPP pridobivali izkušnje z njegovim upravljanjem in preverjali, kako se tako dolgo vozilo odziva v različnih prometnih okoliščinah. Testne vožnje bodo potekale predvsem zunaj prometnih konic, ko so mestne ceste manj obremenjene.
Po uspešnem zaključku prve faze naj bi sledile tudi testne vožnje s potniki. Ljubljančani bodo tako predvidoma še pred koncem preizkusnega obdobja dobili priložnost, da se z baterijskim tramvajem zapeljejo tudi sami.
Natančen datum začetka voženj s potniki še ni določen. Po poročanju Dnevnika bodo poskusne vožnje brezplačne, pri čemer bodo potniki z veljavno terminsko vozovnico to potrdili kot običajno, drugi pa bodo lahko uporabili posebno kodo QR.
Več kot dva milijona evrov za eno vozilo
Čeprav baterijski tramvaj obeta večjo prevozno zmogljivost, njegova cena ni zanemarljiva. Po informacijah, ki jih je predstavil LPP, bi eno takšno vozilo stalo nekaj več kot dva milijona evrov.
To je približno dvainpolkrat toliko, kot znaša cena električnega avtobusa, ki ga uporablja ljubljanski mestni potniški promet. Višja nabavna cena je povezana predvsem z velikostjo, zmogljivostjo in posebno tehnologijo vozila.
Pri presoji njegove gospodarnosti pa ne bo odločilna samo nakupna cena. Pomembni bodo tudi stroški vzdrževanja, poraba električne energije, življenjska doba baterij, zanesljivost delovanja in število potnikov, ki jih bo vozilo lahko prepeljalo v primerjavi z običajnimi avtobusi.
Ena od morebitnih prednosti je, da bi lahko Ljubljana povečala zmogljivost javnega prevoza brez gradnje klasičnih tramvajskih prog. Takšna infrastruktura namreč zahteva obsežna gradbena dela, urejanje tirnic, električnega napajanja in prilagoditve mestnega prostora.
Vendar to še ne pomeni, da uvedba baterijskih tramvajev ne bi zahtevala nobenih infrastrukturnih sprememb. Zaradi dolžine in posebnih voznih lastnosti bi bilo treba preveriti ustreznost postajališč, križišč, zavijalnih površin in drugih delov cestnega omrežja.
Največja ovira ni tehnologija, temveč zakonodaja
Pred morebitno redno uvedbo baterijskih tramvajev bo treba rešiti tudi zakonodajna vprašanja. Trenutni slovenski predpisi za običajne zglobne avtobuse določajo omejitve dolžine, zaradi katerih več kot 30-metrsko vozilo ne bi moglo preprosto začeti redno voziti po mestnih linijah.
Po pojasnilih LPP bi bilo treba pred uvedbo takšnih vozil spremeniti ustrezne podzakonske predpise, ki trenutno omogočajo uporabo avtobusov do približno 18 metrov dolžine v obravnavani kategoriji.
Prav zato so pri pripravi testiranja sodelovale številne institucije. Poleg Mestne občine Ljubljana, LPP, Javnega holdinga Ljubljana in Energetike Ljubljana so bili vključeni tudi pristojno ministrstvo, policija, Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa in inšpekcijske službe.
Testiranje bo tako pomembno ne le za Ljubljano, temveč tudi za presojo, kako bi bilo mogoče takšna vozila v prihodnje vključiti v slovenski pravni in prometni sistem.
Ljubljana prva v Evropski uniji, podobna vozila že vozijo drugod
Ljubljana je po navedbah mestnih oblasti prvo mesto v Evropski uniji, ki preizkuša tovrstno vozilo kitajskega proizvajalca CRRC v dejanskih prometnih razmerah.
Podobna vozila že uporabljajo na Kitajskem, v Turčiji in Združenih arabskih emiratih, kjer predstavljajo eno od možnosti za povečanje zmogljivosti mestnega javnega prevoza brez klasične tirne infrastrukture.
Tehnologija omogoča tudi uporabo elektronskega vodenja, v prihodnje pa bi lahko vozila delovala z določeno stopnjo avtonomnosti. Toda to ne pomeni, da bo ljubljanski baterijski tramvaj vozil sam. Med trenutnim testiranjem ga upravlja posebej usposobljen voznik.
Za Ljubljano je pomembno predvsem vprašanje, ali bi takšna vozila lahko izboljšala javni prevoz na najbolj obremenjenih mestnih povezavah. Večja zmogljivost bi lahko zmanjšala potrebo po pogostih odhodih posameznih avtobusov, vendar bo treba to potrditi s konkretnimi podatki iz testiranja.
Bodo baterijski tramvaji čez tri leta del ljubljanskega prometa?
Na LPP ocenjujejo, da bi lahko baterijski tramvaji v primeru pozitivnih rezultatov testiranja in ustreznih zakonodajnih sprememb postali del ljubljanskega mestnega prometa v približno treh letih.
To pa za zdaj ostaja okvirna možnost in ne dokončna odločitev o nakupu. Mesto bo moralo pred tem oceniti dejanske prednosti in slabosti vozila, njegovo stroškovno učinkovitost ter primernost za posamezne mestne prometne povezave.
Pomembno bo tudi vprašanje, ali lahko več kot 30 metrov dolgo vozilo v vsakodnevnem prometu zagotavlja dovolj zanesljivo in hitro vožnjo, predvsem na odsekih, kjer se javni prevoz srečuje z gostim avtomobilskim prometom.
Prva vožnja je tako šele začetek pomembnega preizkusa. Ljubljančani so v ponedeljek dobili prvi pogled na vozilo, ki bi lahko v prihodnosti spremenilo podobo mestnega javnega prevoza. Ali bo baterijski tramvaj res postal stalnica ljubljanskih ulic, pa bodo pokazali rezultati prihodnjih tednov in odločitve pristojnih institucij.
Spletno uredništvo Naša Ljubljana



