Primož Trubar, rojen leta 1508 na Rašici, je ena izmed ključnih osebnosti slovenske zgodovine. Njegova dediščina je tako pomembna, da je 8. junij posvečen njemu kot državnemu prazniku, čeprav ni dela prost dan. Letos, ob prazniku, se bodo nagrajeni slovenski literati zbrali na Trubarjevi domačiji na Rašici, da bi počastili njegov prispevek k slovenski kulturi.
Dogodek, ki ga bo neposredno prenašal 3. program Radia Slovenija – program Ars, simbolično povezuje Trubarjevo zgodovinsko zapuščino z današnjim literarnim ustvarjanjem.
Primož Trubar je kot duhovnik deloval na Slovenskem in v Nemčiji, kjer je bil zagovornik Lutrovega nauka. Z željo, da bi verske knjige postale dostopne v ljudskem jeziku, je začel pisati v slovenščini. Med njegovimi prvimi deli sta bila Katekizem in Abecednik. Umrl je leta 1586, a njegova zapuščina živi naprej, tudi po zaslugi dogodkov na Trubarjevi domačiji, ki je postala osrednje kulturno središče posvečeno njemu.
Trubarjeva domačija: Središče kulturnega dogajanja
Na Trubarjevi domačiji, kjer je 8. junij tudi občinski praznik Občine Velike Lašče, bo potekal tradicionalni literarni večer “Dom v jeziku”. Na dogodku bodo brali nagrajeni avtorji, kot so Brane Senegačnik, Andrej E. Skubic, Natalija Milovanović, Ana Schnabl, Ana Svetel in Helena Pirih Rosa. Poleg literarnega branja bo odprta tudi razstava “Trubarjevi kraji”, ki povezuje umetnike iz različnih slovenskih okolij.
Predsednik Protestantskega društva Primož Trubar, Matjaž Gruden, poudarja, da Trubarjeva dediščina presega verske okvire in predstavlja temelj slovenske kulturne in narodne identitete. Trubar je bil temeljni kamen slovenskega knjižnega jezika in šolstva ter je širil zavest o pomenu izobrazbe in samostojnega razmišljanja. Pobudo za praznik je dal pisatelj Boris Pahor leta 2008, zakon pa je bil uzakonjen leta 2010.
Zapostavljenost državnega praznika
Kljub pomenu Trubarjevega dela je dan Primoža Trubarja eden najbolj zapostavljenih slovenskih državnih praznikov. Po besedah Grudna ni deležen takšne pozornosti, kot bi si jo zaslužil. Kljub temu ga zaznamujejo številne kulturne ustanove, šole in društva. V Občini Velike Lašče, kjer je 8. junij tudi občinski praznik, potekajo številne kulturne prireditve.
Letošnje praznovanje je še posebej pomembno, saj Trubarjeva domačija praznuje 40 let delovanja kot osrednje spominsko in kulturno središče. Kljub temu še vedno nima ustrezne državne podpore in večina dejavnosti temelji na lokalni podpori ter prizadevnosti zaposlenih. Trubarjeva domačija si že dolgo prizadeva, da bi dobila status spomenika državnega pomena.
Delo Slovenskega protestantskega društva
Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar tesno sodeluje z javnim zavodom Trubarjevi kraji. Skupaj ohranjajo reformacijsko dediščino in širijo znanje o Trubarju. Društvo organizira prireditve ob spominu na požig slovenskih protestantskih knjig, mesečna predavanja in likovne kolonije. Postavili so tudi spominska znamenja slovenskim reformatorjem na Bledu, v Wittenbergu in Trstu.
Predsednica republike, Nataša Pirc Musar, je ob prazniku poudarila, da slovenski jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temveč nosilec naše kulture in zgodovine. Trubarjev zgled naj nas navdihuje k odgovornemu ravnanju za skupno dobro in k spoštovanju jezika ter kulture. Njegova dediščina opozarja na pomen jezika, znanja in narodne skupnosti.
Na prireditvi v državnem zboru je predsednik DZ-ja, Zoran Stevanović, poudaril aktualnost Trubarjeve misli “Stati inu obstati”. Slovenski narod je skozi zgodovino večkrat dokazal svojo sposobnost preživetja, Trubarjeva zapuščina pa nas opominja na pomembnost ohranjanja slovenskega jezika.
Spletno uredništvo
