Med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami se odpirajo nova vprašanja o odnosu do Rusije. Po razkritju tiskovne agencije Reuters naj bi ameriški Pentagon več članic zveze Nato, predvsem baltske države, pozval, naj ublažijo javne izjave o ruski nevarnosti. Ameriški predstavniki naj bi ocenili, da lahko ostra opozorila evropskih politikov škodujejo varnosti na celini in dodatno zaostrujejo odnose z Moskvo. Poročilo prihaja v času, ko administracija predsednika Donalda Trumpa išče pot do pogajanj o koncu vojne v Ukrajini, obenem pa preučuje zmanjšanje ameriške vojaške prisotnosti v Evropi. Razkritje odpira občutljivo vprašanje: ali Washington želi preprečiti nevarno stopnjevanje napetosti ali od evropskih zaveznic pričakuje več zadržanosti pri opozarjanju na ruske grožnje?
Ameriško obrambno ministrstvo naj bi v zadnjih tednih predstavnike več evropskih držav zasebno pozvalo k previdnejšemu javnemu govorjenju o Rusiji. Po poročanju Reutersa, ki se sklicuje na štiri vire, seznanjene s pogovori, naj bi ameriški uradniki ocenili, da nekatere izjave evropskih voditeljev ne prispevajo k stabilnosti, temveč bi lahko dodatno zaostrile že tako napete varnostne razmere.
Med državami, ki naj bi prejele takšna sporočila, so Litva, Latvija in Estonija. Gre za članice zveze Nato, ki zaradi svoje geografske lege in zgodovinskih izkušenj rusko varnostno grožnjo obravnavajo posebej resno. Prav zato je domnevni ameriški poziv vzbudil toliko pozornosti. Države, ki opozarjajo na nevarnost morebitnega širjenja ruske agresije, naj bi namreč od svoje najpomembnejše vojaške zaveznice dobile sporočilo, naj bodo pri javnih ocenah previdnejše.
Reuters poudarja, da so informacije pridobili od treh evropskih in enega ameriškega predstavnika, ki so želeli ostati anonimni. Po njihovih navedbah so bila opozorila posredovana na dvostranskih srečanjih in ne v obliki javnega ali uradnega poziva celotni zvezi Nato. Prav tako ni znano, ali so podobna sporočila prejeli predstavniki drugih evropskih držav.
Pentagon naj bi baltskim državam svetoval več zadržanosti
Po navedbah Reutersovih virov so ameriški predstavniki v zasebnih pogovorih izražali zaskrbljenost zaradi nekaterih izjav evropskih politikov, ki Rusijo opisujejo kot državo v vse težjem vojaškem in političnem položaju. Takšne izjave naj bi po ameriški oceni povečevale nevarnost nepotrebnega zaostrovanja odnosov z Moskvo.
Posebno pozornost naj bi pritegnila javna opozorila, da je Rusija zaradi dolgotrajne vojne v Ukrajini vse bolj izčrpana in da se zato zateka k bolj tveganim ali prikritim oblikam delovanja proti evropskim državam. Nekateri evropski predstavniki so rusko vodstvo opisovali kot vse bolj obupano, ker ruske sile na ukrajinskem bojišču ne dosegajo napredka, ki ga je Moskva pričakovala.
Ameriški predstavniki naj bi menili, da takšne izjave niso koristne, saj lahko pri ruski strani ustvarjajo dodaten pritisk in otežujejo diplomatske pogovore. Po besedah virov pa opozorila niso bila podana na konflikten način. Šlo naj bi za zadržane, vendar jasne nasvete o tem, kako naj evropske vlade javno predstavljajo varnostne razmere.
Kljub temu je vsebina teh pogovorov občutljiva. Baltske države namreč že vrsto let opozarjajo, da ruske vojaške ambicije niso omejene zgolj na Ukrajino. Njihova varnostna politika temelji na prepričanju, da je treba morebitne grožnje prepoznati dovolj zgodaj in prebivalce odkrito seznanjati z njimi.
Ameriški obrambni strateg naj bi opozoril: Ne »drezajte« v Rusijo
Med ameriškimi predstavniki, ki naj bi evropskim zaveznicam posredovali takšna sporočila, je bil po navedbah Reutersa tudi Elbridge Colby, podsekretar ameriškega obrambnega ministrstva za obrambno politiko. Gre za pomembnega oblikovalca ameriške varnostne strategije, ki sodeluje tudi pri pregledu prihodnje razporeditve ameriških vojaških sil v Evropi.
Eden od virov je Reutersu povedal, da naj bi Colby predstavniku ene od baltskih držav svetoval, naj se izogibajo javnemu »drezanju« v Rusijo. Kot primer neprimerne retorike naj bi omenil izjave, ki rusko vodstvo prikazujejo kot žival, stisnjeno v kot.
Ni povsem jasno, na katero konkretno izjavo je meril. Konec septembra je sicer estonski premier Kristen Michal ruskega predsednika Vladimirja Putina primerjal s podgano, stisnjeno v kot. S tem je želel opozoriti, da se Moskva zaradi težav v vojni v Ukrajini po njegovi oceni vse bolj zateka k sabotažam in drugim prikritim dejavnostim na evropskih tleh.
Ameriški pomisleki naj bi izhajali iz bojazni, da bi takšne primerjave še dodatno povečale napetosti. Vendar je za evropske države, ki opozarjajo na rusko nevarnost, vprašanje precej bolj zapleteno. Njihovi voditelji morajo namreč po eni strani preprečevati nepotrebno zaostrovanje, po drugi pa državljanom pojasnjevati, zakaj so potrebna dodatna vlaganja v obrambo in pripravljenost na morebitne varnostne krize.
Estonija: Takšnih predlogov nismo prejeli po uradnih kanalih
Po objavi Reutersovega poročila je prišel tudi odziv iz Estonije, ki dodatno kaže, kako občutljiva je zgodba. Kot je poročal ameriški vojaški časopis Stars and Stripes, je tiskovna predstavnica estonskega obrambnega ministrstva Liisa Tagel sporočila, da takšni predlogi do ministrstva niso prišli po uradnih kanalih.
To ne pomeni nujno, da zasebnih pogovorov, o katerih poroča Reuters, ni bilo. Pomeni pa, da estonsko obrambno ministrstvo ni potrdilo prejema uradnega ameriškega opozorila. Razlika med zasebnim diplomatskim pogovorom in formalnim stališčem ameriške vlade je v tem primeru bistvena.
Tudi Pentagon navedb ni vsebinsko potrdil. Ameriški predstavnik je Reutersu pojasnil, da zasebnih pogovorov med zaveznicami ne komentirajo. Takšen odziv ne potrjuje niti ne zavrača informacij, ki jih je objavila tiskovna agencija.
Zveza Nato prav tako ni podala vsebinskega komentarja. Zato za zdaj ni mogoče trditi, da je zavezništvo sprejelo kakršnokoli skupno odločitev o spremembi javnega govorjenja o Rusiji. Gre za poročanje o domnevnih ameriških pobudah v dvostranskih pogovorih, ne za uradno novo politiko Nata.
Trump znova išče dogovor z Moskvo
Razkritje prihaja v času, ko administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa ponovno poskuša spodbuditi pogajanja o koncu ruske vojne v Ukrajini. Po poročanju Reutersa naj bi ameriška prizadevanja vključevala kombinacijo spodbud za Rusijo in pritiskov na Ukrajino.
Med možnostmi, o katerih se razpravlja, je tudi omilitev nekaterih sankcij proti Rusiji. Hkrati naj bi Washington pritiskal na ukrajinsko vodstvo, naj ustavi napade na rusko energetsko infrastrukturo. Takšna kombinacija ukrepov kaže na prizadevanja, da bi obe strani spodbudili k pogajanjem, vendar odpira vprašanja o tem, kakšne kompromise bi moral sprejeti Kijev.
Za Ukrajino je vprašanje posebej občutljivo, saj se že več kot štiri leta brani pred obsežno rusko invazijo, ki se je začela februarja 2022. Morebitni dogovor o prekinitvi ognja ali koncu vojne bi zato moral odgovoriti tudi na vprašanja ukrajinske suverenosti, varnostnih jamstev in prihodnjega položaja ozemelj pod ruskim nadzorom.
Nekatere evropske vlade vztrajajo, da Rusija ne bi smela dobiti gospodarskih ali političnih ugodnosti brez ustreznih zavez glede konca agresije. V Washingtonu pa očitno obstaja pripravljenost za raziskovanje širšega nabora diplomatskih možnosti. Prav ta razlika v pristopih lahko pojasnjuje tudi občutljivost ameriških predstavnikov za ostrejše izjave evropskih politikov.
V Natu različni pogledi na to, kako govoriti o ruski grožnji
Reutersovo razkritje osvetljuje širšo razpravo znotraj zveze Nato. Med zahodnimi predstavniki ni popolnega soglasja o tem, kako javno predstavljati nevarnost, ki jo Rusija predstavlja evropski varnosti.
Ena skupina zagovarja bolj previdno retoriko. Njeni predstavniki opozarjajo, da lahko pretirano dramatično govorjenje o ruski nevarnosti povečuje strah med prebivalstvom in s tem nehote koristi Kremlju. Rusija naj bi namreč z ustvarjanjem negotovosti in občutka ogroženosti poskušala slabiti podporo Ukrajini ter povečevati razlike med zahodnimi državami.
Drugi zagovarjajo precej bolj neposredno komunikacijo. Po njihovem mnenju morajo evropske vlade državljanom odkrito pojasniti, zakaj povečujejo obrambne izdatke, krepijo vojaške zmogljivosti in sprejemajo druge varnostne ukrepe. Če javnost ne razume razlogov za takšne odločitve, je težje zagotoviti dolgoročno politično podporo.
To razhajanje ne pomeni nujno, da ena stran rusko grožnjo priznava, druga pa jo zanika. Gre predvsem za vprašanje, kako nevarnost opisovati, ne da bi pri tem povzročili dodatno stopnjevanje napetosti ali ustvarjali napačen občutek varnosti.
Za baltske države je takšno ravnotežje posebej zahtevno. Zaradi svoje lege ob Rusiji oziroma Belorusiji varnostna opozorila razumejo kot del odvračanja morebitne agresije. Ameriški pozivi k zadržanosti pa lahko v takšnem okolju vzbudijo vprašanje, ali Washington njihove skrbi ocenjuje enako resno.
Evropa se sooča tudi z nevarnostjo sabotaž
Razprava o retoriki poteka v času povečanih opozoril glede prikritih dejavnosti na evropskih tleh. Po navedbah zahodnih obveščevalnih predstavnikov naj bi Rusija v zadnjem obdobju okrepila kampanjo sabotaž, kibernetskih napadov in drugih operacij, ki jih je težko neposredno pripisati državi.
Reuters med nedavnimi primeri omenja dogajanje v Nemčiji. Nemški tožilci so v sredo sporočili, da sta bila aretirana dva beloruska državljana, osumljena načrtovanja požiga objekta oziroma kritične infrastrukture na območju Nürnberga. V drugem primeru je nemška vlada septembra Rusijo obtožila odgovornosti za poskus napada z brezpilotnim letalnikom na območju letališča Leipzig/Halle.
Pri teh primerih je pomembno razlikovati med potrjenimi dejstvi, uradnimi obtožbami in še nedokazanimi povezavami. Aretacija osumljencev sama po sebi še ne dokazuje, da je bila za njihovimi dejanji ruska država. Moskva obtožbe o organiziranju sabotažne kampanje v Evropi zavrača.
Kljub temu številne evropske varnostne službe opozarjajo, da je nevarnost hibridnih operacij resna. Takšne dejavnosti lahko vključujejo poškodovanje infrastrukture, kibernetske vdore, širjenje dezinformacij in druge oblike destabilizacije, pri katerih neposredna vojaška konfrontacija ni nujna.
Prav zaradi teh opozoril se nekaterim evropskim predstavnikom ameriški pozivi k milejšemu govorjenju zdijo nenavadni. Po njihovem razumevanju je namreč javno opozarjanje na nevarnost pomemben del zaščite prebivalstva in priprave držav na morebitne incidente.
Pentagon preučuje tudi zmanjšanje ameriške vojaške prisotnosti
Poročilo o domnevnih ameriških opozorilih ima še eno pomembno razsežnost. Pentagon namreč preučuje prihodnjo razporeditev ameriških sil v Evropi, pri čemer ni izključeno občutnejše zmanjšanje njihove prisotnosti.
Elbridge Colby je eden ključnih predstavnikov ameriške obrambne politike, ki zagovarja večjo odgovornost evropskih držav za lastno varnost. Ameriška strategija vse bolj poudarja potrebo po osredotočanju na druge svetovne regije, predvsem vzhodno Azijo, pa tudi na varnostne izzive na Bližnjem vzhodu in zahodni polobli.
Za evropske članice Nata to pomeni dodatno odgovornost. Če bi se ameriška vojaška prisotnost zmanjšala, bi morale evropske države v večji meri same zagotavljati zmogljivosti za odvračanje in obrambo. Takšen razvoj bi zahteval dodatna vlaganja v vojsko, infrastrukturo, logistiko in obrambno industrijo.
Za zdaj ni mogoče trditi, da je odločitev o obsežnem umiku ameriških sil že sprejeta. Reuters poroča o pregledu možnosti, ne o dokončnem načrtu zmanjšanja vojaške prisotnosti. Vendar že sama razprava vpliva na evropske varnostne načrte in pričakovanja glede prihodnje vloge Združenih držav.
V tem kontekstu je ameriško sporočilo baltskim državam še bolj občutljivo. Washington naj bi po eni strani pričakoval večjo evropsko odgovornost za obrambo, po drugi pa evropskim predstavnikom svetoval previdnejše javno govorjenje o nevarnosti, zaradi katere obrambne zmogljivosti sploh krepijo.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Čeprav Slovenija ni med državami, za katere Reuters izrecno navaja, da so prejele ameriška opozorila, se razprava posredno nanaša tudi nanjo. Kot članica zveze Nato in Evropske unije sodeluje pri oblikovanju skupnih varnostnih politik, podpori Ukrajini ter razpravah o prihodnjih obrambnih zmogljivostih Evrope.
Morebitno zmanjšanje ameriške vojaške prisotnosti bi lahko vplivalo na širše varnostno okolje, v katerem deluje tudi Slovenija. Evropske države bi morale v takšnem primeru usklajevati več odgovornosti za skupno obrambo, kar bi vplivalo na načrtovanje obrambnih zmogljivosti in politične odločitve.
Za Slovenijo je pomembno tudi vprašanje enotnosti zavezništva. Če se članice Nata razhajajo že pri tem, kako javno govoriti o ruski grožnji, se lahko pojavijo dodatne težave pri usklajevanju konkretnih ukrepov. Po drugi strani razprava o ustrezni komunikaciji še ne pomeni, da je zavezništvo glede temeljnih obrambnih obveznosti razdeljeno.
Nobeden od doslej objavljenih virov ne potrjuje, da bi Pentagon podobno sporočilo posredoval slovenski vladi ali slovenskim obrambnim predstavnikom. Zato takšnega sklepa ne bi bilo upravičeno izpeljati iz poročanja o baltskih državah.
Ali lahko previdnejše besede res zmanjšajo nevarnost?
Osrednje vprašanje zgodbe je, ali lahko sprememba javne retorike dejansko prispeva k zmanjšanju varnostnih napetosti. Diplomatska previdnost je lahko pomembna, zlasti kadar med državami potekajo občutljiva pogajanja. Ostre izjave voditeljev lahko vplivajo na javno razpoloženje, otežijo politične kompromise ali povečajo možnost napačnega razumevanja namenov druge strani.
Toda enako pomembna je preglednost. Evropske vlade morajo javnosti pojasnjevati, na katerih ocenah temeljijo njihove varnostne odločitve, zlasti kadar te vključujejo povečanje obrambnih izdatkov ali spremembe vojaške pripravljenosti. Pretirana zadržanost bi lahko povzročila drugačno težavo: državljani ne bi razumeli, zakaj so potrebni določeni ukrepi.
Pri tem ni mogoče prezreti dejstva, da vojna v Ukrajini še traja in da Rusija ostaja ključni dejavnik evropskih varnostnih razmer. Razprava o izbiri besed zato ne more nadomestiti razprave o dejanskih vojaških zmogljivostih, diplomatskih možnostih in dolgoročnih varnostnih jamstvih.
Prav zato bodo nadaljnji odnosi med Washingtonom in evropskimi prestolnicami pomembni. Vprašanje ni samo, kako ostro bodo evropski voditelji govorili o Moskvi, temveč tudi, ali bodo Združene države in evropske članice Nata uspele ohraniti usklajeno strategijo glede Ukrajine in evropske varnosti.
Nova razpoka ali zgolj diplomatsko opozorilo?
Reutersovo razkritje samo po sebi še ne dokazuje resnega razkola znotraj Nata. Štirje viri opisujejo zasebne pogovore, v katerih naj bi ameriški predstavniki zaveznicam svetovali več zadržanosti, vendar ni znano, da bi Washington sprejel kakršnokoli formalno odločitev o omejevanju evropskih javnih izjav.
Kljub temu zgodba kaže na razlike v pristopih, ki bi lahko v prihodnje postale pomembnejše. Trumpova administracija želi znova odpreti diplomatske poti do Moskve, evropske države pa se medtem soočajo z vprašanji vojaške pripravljenosti, hibridnih groženj in morebitnega zmanjšanja ameriške prisotnosti.
Za baltske države je še posebej pomembno, da njihova opozorila o varnosti ne bi bila razumljena zgolj kot pretiravanje ali nepotrebno zaostrovanje. Za Washington pa je očitno pomembno, da javne izjave zaveznikov ne bi dodatno oteževale morebitnih pogajanj z Rusijo.
Največja dilema tako ostaja, kako združiti diplomatsko previdnost z odkritim opozarjanjem na nevarnosti. Evropa mora svoje varnostne odločitve sprejemati na podlagi dejanskih razmer in preverljivih ocen, ne zgolj na podlagi ostrine političnih izjav. Ali bodo ameriški pozivi k milejšemu tonu prispevali k zmanjšanju napetosti ali pa bodo med zaveznicami odprli nova nesoglasja, bo odvisno predvsem od nadaljnjih diplomatskih in varnostnih odločitev.
