Lepo presenečenje iz Trsta: Italijanski karabinjerji se učijo slovenščine, da bi se približali Slovencem

V Trstu so italijanski karabinjerji naredili korak, ki ima za slovensko narodno skupnost v Italiji poseben pomen. Petnajst pripadnikov tamkajšnjih varnostnih sil je uspešno zaključilo šesttedenski tečaj slovenskega jezika in kulture, s katerim želijo izboljšati sporazumevanje s slovensko govorečimi prebivalci obmejnega območja. Ob zaključku izobraževanja so poudarili, da varnost ne temelji samo na nadzoru in izvajanju zakonov, temveč tudi na zaupanju, spoštovanju in sposobnosti prisluhniti ljudem v njihovem maternem jeziku. Pobuda je pomembna predvsem za Slovence na Tržaškem, hkrati pa predstavlja spodbuden primer čezmejnega povezovanja.

Na tržaškem pokrajinskem poveljstvu karabinjerjev so ta teden zaključili intenzivni tečaj slovenščine, ki se ga je prostovoljno udeležilo 15 pripadnikov italijanskih varnostnih sil. Po šestih tednih učenja so udeleženci prejeli priznanja, na zaključni slovesnosti pa so predstavniki italijanskih in slovenskih ustanov poudarili pomen poznavanja jezika okolja, v katerem karabinjerji opravljajo svoje delo.

Dogodek je posebej pomemben za slovensko narodno skupnost v Italiji, ki na Tržaškem, Goriškem in drugih območjih Furlanije – Julijske krajine že stoletja ohranja svoj jezik, kulturo in identiteto. V prostoru, kjer se vsakodnevno srečujejo različni jeziki in kulture, lahko že osnovno poznavanje slovenščine pomembno prispeva k bolj neposrednemu sporazumevanju med prebivalci in predstavniki javnih ustanov.

Petnajst karabinjerjev se je šest tednov učilo slovenskega jezika

Izobraževanje je organiziral Center za tuje jezike italijanskih karabinjerjev s sedežem v Rimu, potekalo pa je na pokrajinskem poveljstvu v Trstu. Program je koordiniral podpolkovnik Piermarco Borettaz, poveljnik operativnega oddelka tržaških karabinjerjev, izvajali pa sta ga Nina Kodermaz in Valentina Barani.

Udeleženci so se učili osnovnega slovenskega besedišča, slovničnih pravil in izrazov, uporabnih pri vsakodnevnem sporazumevanju. Del programa je bil namenjen tudi strokovnemu besedišču, povezanemu z opravljanjem policijskih nalog. Namen tečaja ni bil zgolj usvojiti nekaj pozdravov, temveč karabinjerjem omogočiti boljše razumevanje ljudi, s katerimi prihajajo v stik pri svojem delu.

Posebnost izobraževanja je bila njegova kulturna razsežnost. Karabinjerji so spoznavali slovenske običaje, značilnosti različnih slovenskih pokrajin in življenje slovenske narodne skupnosti v Italiji. Takšen pristop izhaja iz razumevanja, da je za uspešno komunikacijo pomembno tudi poznavanje kulturnega okolja, ne le pravilne izgovarjave in besedišča.

Tečaj je potekal prostovoljno, kar je eden od pomembnih vidikov pobude. Petnajst pripadnikov varnostnih sil se je odločilo dodatno izobraževati na področju jezika, ki ima v njihovem delovnem okolju posebno mesto. Njihovo znanje bo po zaključku osnovnega programa še omejeno, vendar lahko predstavlja dobro izhodišče za nadaljnje učenje.

Poveljnik Greco: Varnost pomeni tudi znati prisluhniti ljudem

Na zaključni slovesnosti je pokrajinski poveljnik karabinjerjev Gianpaolo Greco poudaril, da delo varnostnih organov ne temelji samo na nadzoru in preprečevanju kaznivih dejanj. Pomemben del njihovega poslanstva je tudi ustvarjanje zaupanja med prebivalci ter razumevanje njihovih potreb.

Po poročanju Primorskega dnevnika je Greco izpostavil, da lahko nagovor človeka v njegovem maternem jeziku izraža spoštovanje in pomaga vzpostaviti pristnejši odnos. Učenje slovenščine je zato predstavil kot način gradnje mostov med skupnostmi, ki živijo na istem območju.

Takšno sporočilo ima v obmejnem prostoru posebno težo. Trst je mesto z bogato in pogosto zapleteno zgodovino odnosov med slovensko in italijansko skupnostjo. Jezik je bil v preteklosti tudi predmet sporov in pritiskov, zato imajo današnje pobude, ki spodbujajo njegovo uporabo in spoštovanje, pomembno simbolno razsežnost.

Hkrati gre za zelo praktično vprašanje. Pri delu varnostnih organov lahko sposobnost neposrednega sporazumevanja pomaga pri razumevanju okoliščin dogodka, pridobivanju osnovnih informacij in pomirjanju napetih položajev. Še posebej pomembno je, da se ljudje ob stiku s predstavniki oblasti počutijo razumljene in spoštovane.

Slovenski generalni konzul poudaril pomen za zamejske Slovence

Zaključne slovesnosti se je udeležil tudi generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Tomaž Kunstelj. Pobudo je označil za pomembno v okolju, kjer živi slovenska narodna skupnost, in poudaril, da lahko znanje jezika prispeva k bolj vključujočemu delovanju varnostnih organov.

Po njegovih besedah je za zamejske Slovence pomembno, da imajo možnost sporazumevanja v maternem jeziku tudi v stikih s predstavniki javnega reda. Izrazil je upanje, da bo izobraževanje prispevalo k nadaljnjemu sodelovanju in krepitvi zaupanja med institucijami ter slovensko skupnostjo.

Kunstelj je ob tem opozoril tudi na širši pomen pobude. Poznavanje jezika manjšinske skupnosti ni samo vprašanje posameznikovega znanja, temveč lahko izraža odnos ustanov do ljudi, ki živijo na območju njihovega delovanja.

Prav zato je zaključek tečaja več kot zgolj uspešno končano izobraževanje petnajstih karabinjerjev. Pomeni tudi javno priznanje, da je slovenščina pomemben del jezikovne in kulturne stvarnosti Tržaškega ter da njeno poznavanje lahko izboljša delo javnih služb.

Tudi tržaški prefekt poudaril spoštovanje do jezika

Na slovesnosti je bil prisoten še tržaški prefekt Giuseppe Petronzi, ki je učenje slovenščine označil za koristno sredstvo sporazumevanja na območju, kjer živijo pripadniki različnih jezikovnih skupnosti. Poudaril je, da se človeku lažje približamo, kadar ga nagovorimo v jeziku, ki mu je najbližji.

Petronzi je izpostavil, da takšno načelo velja za vse jezikovne manjšine, ne samo za slovensko. Predstavnikom varnostnih organov je sporočil, da se morajo pri svojem delu prilagajati tudi ljudem, s katerimi prihajajo v stik, saj se z razumevanjem njihovega jezika zmanjšujejo komunikacijske ovire.

Njegove besede so posebej zanimive v kontekstu vsakodnevnega življenja na Tržaškem, kjer je prisotnost slovenske skupnosti pomemben del družbene stvarnosti. Slovenščina se uporablja v družinah, šolah, kulturnih ustanovah, društvih in drugih okoljih, zato njeno poznavanje prispeva k boljšemu razumevanju lokalne skupnosti.

Ob tem je pomembno razlikovati med učenjem jezika in zagotavljanjem uradnih jezikovnih pravic. Šesttedenski začetni tečaj sam po sebi še ne pomeni, da so vsi udeleženci usposobljeni za zahtevnejše uradne postopke v slovenščini. Je pa korak k izboljšanju vsakodnevne komunikacije in večji občutljivosti za jezikovne potrebe prebivalcev.

Slovenščina ima na Tržaškem poseben zgodovinski pomen

Slovenska narodna skupnost v Italiji ima dolgo zgodovino in pomembno vlogo pri ohranjanju kulturne raznolikosti obmejnega prostora. Njena prisotnost ni omejena na posamezne ustanove ali kulturne prireditve, temveč je del vsakodnevnega življenja številnih krajev na Tržaškem in Goriškem.

Na območju Furlanije – Julijske krajine je slovenska skupnost zaščitena z italijansko zakonodajo, ki ureja varstvo jezikovne manjšine. Posebej pomemben je zakon št. 38 iz leta 2001, ki določa ukrepe za zaščito slovenske jezikovne skupnosti. Uresničevanje posameznih pravic pa je odvisno od področja, pristojnosti in posebnih zakonskih določb.

Kot je ob začetku tečaja septembra opozorilo Delo, italijanska ureditev na področju stikov s policijo vsebuje posebnosti, zaradi katerih pravice do uporabe slovenščine ni mogoče enačiti z ureditvijo vseh drugih javnih ustanov. Zato je pomembno, da izobraževanja karabinjerjev ne predstavljamo kot že izvedeno sistemsko spremembo jezikovnih pravic.

Kljub temu ima pobuda pomembno praktično in simbolno vrednost. Kaže, da lahko predstavniki varnostnih organov tudi z dodatnim izobraževanjem prispevajo k boljšemu odnosu z lokalnim prebivalstvom in k večjemu razumevanju kulturne raznolikosti območja.

Čezmejno sodelovanje ni pomembno samo na papirju

Slovenija in Italija sta povezani z dolgo skupno zgodovino, gospodarskimi odnosi, prometnimi povezavami ter številnimi družinskimi in kulturnimi vezmi. Za prebivalce Goriške, Krasa in Tržaškega je prehajanje državne meje del vsakdanjega življenja, zato je razumevanje obeh jezikov pomembno tudi zunaj uradnih ustanov.

V zadnjih desetletjih so se čezmejne povezave na številnih področjih okrepile, vendar se sodelovanje ne kaže samo v velikih projektih, infrastrukturnih investicijah ali meddržavnih dogovorih. Pomembno vlogo imajo tudi manjše pobude, ki vplivajo na neposredne odnose med ljudmi.

Tečaj slovenščine za karabinjerje je primer takšnega sodelovanja. Ne zahteva velikih gradbenih posegov ali obsežnih finančnih sredstev, lahko pa prispeva k boljšemu razumevanju prebivalcev in njihovih potreb. Prav v tem je njegova posebna vrednost za obmejni prostor.

Za slovensko narodno skupnost je lahko spodbudno tudi sporočilo, da se predstavniki italijanskih institucij zanimajo za njihov jezik in kulturo. Obenem lahko takšne pobude prispevajo k večjemu zanimanju za slovenščino tudi v drugih poklicnih okoljih, kjer je neposreden stik s slovensko govorečimi prebivalci pogost.

Prihodnje leto možnost nadaljevalnega tečaja

Za petnajst karabinjerjev, ki so zaključili osnovno izobraževanje, se učenje slovenščine morda še ne bo končalo. Po poročanju italijanske radiotelevizije Rai naj bi se lahko prihodnje leto prijavili na nadaljevalni tečaj, s katerim bi svoje znanje še poglobili.

Nadaljevanje izobraževanja bi bilo pomembno predvsem zato, ker je za samostojnejše sporazumevanje potrebno več kot osnovno poznavanje besedišča. Pri opravljanju varnostnih nalog je namreč pogosto pomembno natančno razumevanje izjav, vprašanj in okoliščin, zato je postopno nadgrajevanje znanja smiselno.

Tečaji slovenščine so sicer že del izobraževalne ponudbe Centra za tuje jezike italijanskih karabinjerjev. Po navedbah italijanske tiskovne agencije ANSA je letošnji program umeščen v njihov sistem strokovnega izobraževanja, ki predvideva tudi periodično izvajanje takšnih usposabljanj.

Ali se bo v prihodnje za učenje slovenščine odločilo še več karabinjerjev, za zdaj ni znano. Zaključek letošnjega tečaja pa kaže, da zanimanje obstaja in da institucije v takšnem izobraževanju prepoznavajo praktično vrednost.

Majhen jezikovni korak, pomembno sporočilo za slovensko skupnost

V času, ko se veliko govori o pomenu varovanja jezikovne in kulturne identitete, ima novica iz Trsta še posebno sporočilnost. Petnajst italijanskih karabinjerjev je svoj čas namenilo učenju jezika skupnosti, s katero se srečujejo pri delu, in ob tem spoznavalo tudi njeno zgodovino ter kulturo.

Takšne pobude ne morejo same rešiti vseh vprašanj, povezanih s položajem slovenske manjšine v Italiji. Lahko pa prispevajo k vsakodnevnemu spoštovanju, boljšemu sporazumevanju in razumevanju, ki so pomembni za kakovostno sobivanje v večjezičnem prostoru.

Zaključek tečaja slovenščine v Trstu je zato spodbudna novica tudi za prebivalce Goriške in širše Primorske. Pomeni konkreten korak k temu, da slovenščina v obmejnem prostoru ni razumljena zgolj kot jezik ene skupnosti, temveč tudi kot pomembno sredstvo povezovanja med ljudmi in ustanovami na obeh straneh meje.

Spletno uredništvo Naša Primorska