Le dan pred začetkom novih mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino je prišlo do pomembnega diplomatskega premika. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je potrdila, da bo Evropska unija sodelovala na pogovorih, ki bodo v torek in sredo potekali v Abu Dabiju pod ameriškim posredovanjem. Evropska udeležba sprva ni bila predvidena, Moskva pa ji je nasprotovala. V ospredju pogajanj bodo morebitna prekinitev ognja, prihodnje varnostne garancije za Ukrajino in širša varnostna ureditev Evrope. Medtem ko Washington govori o možnosti skorajšnjega konca vojne, med stališči Moskve in Kijeva ostajajo velike razlike, spopadi pa se nadaljujejo.
Po več mesecih diplomatskih prizadevanj bodo predstavniki Rusije in Ukrajine znova sedli za pogajalsko mizo ob posredovanju Združenih držav Amerike. Dvodnevni pogovori so napovedani za 10. in 11. november v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih, kjer naj bi skušali doseči napredek pri vprašanjih, ki doslej niso omogočila končanja vojne.
Tokratna pogajanja bodo pomembna tudi zaradi evropske udeležbe. Evropske države so v zadnjih tednih vse glasneje opozarjale, da se o prihodnosti Ukrajine in varnostni ureditvi evropske celine ne more odločati brez njihovega sodelovanja. Njihovo stališče je dobilo dodatno težo po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedoval možnost obsežnega dogovora z Rusijo, katerega posledice bi lahko segale precej dlje od ukrajinskih meja.
V ponedeljek je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen potrdila, da bodo evropski predstavniki sodelovali pri pogovorih v Abu Dabiju. S tem je odpravila del negotovosti glede vloge Evropske unije, čeprav podrobnosti o sestavi evropske delegacije in njeni pogajalski vlogi še niso bile predstavljene.
Von der Leyenova: Evropa bo sodelovala pri pogovorih o miru
Predsednica Evropske komisije je novico potrdila pred začetkom obiska Romunije in Bolgarije, kjer bo v ospredju predvsem varnost na območju Črnega morja. Ob tem je sporočila, da se je pred potjo pogovarjala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in izrazila podporo njegovim prizadevanjem za prekinitev ognja.
Po njenih besedah sta govorila o mirovnih prizadevanjih in prihajajočih pogovorih v Abu Dabiju, pri katerih bo Evropska unija prisotna skupaj s svojimi partnerji. Napovedala je tudi srečanje z Zelenskim v Dublinu konec tedna, kjer naj bi nadaljevala razpravo o naslednjih korakih na poti do miru.
Posebej je podprla ukrajinske pozive k prekinitvi napadov na energetsko infrastrukturo in vzpostavitvi pogojev za varen izvoz hrane. Obe vprašanji imata širše posledice, saj napadi na ukrajinsko energetsko omrežje ogrožajo oskrbo prebivalstva pred zimo, motnje v črnomorskem prometu pa vplivajo tudi na mednarodne trgovinske poti.
Evropska udeležba na pogajanjih zato ni pomembna zgolj zaradi političnega vpliva Bruslja. Odločitve o prihodnjih varnostnih jamstvih, morebitnih mednarodnih mehanizmih nadzora in povojni obnovi Ukrajine bodo neposredno povezane tudi z evropskimi državami, ki Ukrajini zagotavljajo finančno, humanitarno in vojaško podporo.
Moskva evropskih predstavnikov sprva ni želela za pogajalsko mizo
Vprašanje evropske udeležbe je bilo eno od spornih diplomatskih vprašanj pred začetkom pogovorov. Rusija je namreč nakazovala, da evropskih predstavnikov ne želi vključiti v neposredna pogajanja, čeprav je Kremelj priznaval, da se bo o prihodnji evropski varnostni ureditvi prej ali slej treba pogovarjati tudi z evropskimi državami.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nasprotno večkrat poudaril, da morajo pri oblikovanju mirovnega dogovora sodelovati tudi evropski zavezniki. Kijev pri tem izhaja iz dejstva, da bodo prihodnja varnostna jamstva za Ukrajino v veliki meri odvisna prav od pripravljenosti evropskih držav, da jih politično, finančno in morebiti tudi vojaško podprejo.
Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je že v nedeljo v pogovoru za francosko radijsko postajo RTL napovedal, da bodo Evropejci v Abu Dabiju ustrezno zastopani in da bo pri pogovorih sodelovala tudi Francija. Ni pa razkril, kdo bo zastopal francosko stran in kakšna bo njegova natančna vloga.
Podobna opozorila so prihajala tudi iz Nemčije in drugih evropskih prestolnic. V Berlinu so poudarjali, da pogovori o evropski varnosti brez evropskega sodelovanja ne bi bili smiselni, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas pa je opozorila, da mirovnega dogovora, ki bi vplival na varnost držav članic, ni mogoče oblikovati mimo njih.
Washington želi dogovor, vendar ostajajo ključna vprašanja odprta
Pogajanja organizirajo Združene države Amerike, ki si prizadevajo za preboj po daljšem obdobju brez vidnega napredka. Po poročanju Reutersa naj bi ameriško delegacijo vodila posebni odposlanec Steve Witkoff in Jared Kushner, zet ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki sodeluje pri diplomatskih prizadevanjih Washingtona.
Ameriška stran je pred pogajanji napovedala, da bodo razpravljali o končanju vojne, zmanjševanju napetosti, humanitarnih vprašanjih in prihodnjih varnostnih sporazumih. Posebna pozornost bo namenjena temu, kakšna jamstva bi Ukrajina prejela po morebitni prekinitvi spopadov in kako bi bilo mogoče preprečiti ponovno zaostritev konflikta.
Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo dejal, da je bil pri razpravah o prihodnjih varnostnih jamstvih dosežen določen napredek. Ob tem je poudaril, da dogovor še ni dokončan in da bi lahko pogovori v Abu Dabiju prinesli dodatne premike.
Trump je medtem v televizijskem intervjuju za CBS izrazil prepričanje, da se vojna približuje koncu. Nakazal je tudi možnost, da bi bil prihodnji dogovor povezan s spremembami ukrajinskih meja, vendar podrobnosti ni predstavil.
Prav vprašanje ozemlja ostaja eno najtežjih. Rusija vztraja pri zahtevah, ki vključujejo ukrajinski umik z območij, ki si jih Moskva lasti, in omejitve prihodnjega ukrajinskega povezovanja z Natom. Ukrajina zavrača prisilno odpoved svojemu ozemlju in zahteva trdna varnostna jamstva, ki bi preprečila novo rusko agresijo.
Med obema stranema zato še vedno obstajajo temeljna nesoglasja, zaradi katerih sam začetek pogajanj ne pomeni, da je mirovni sporazum že blizu.
Kaj bi morala vsebovati varnostna jamstva za Ukrajino?
Ena osrednjih tem pogovorov bo vprašanje, kaj se zgodi po morebitni prekinitvi ognja. Ukrajina namreč opozarja, da zgolj ustavitev spopadov brez zanesljivih varnostnih jamstev ne bi zagotavljala trajnega miru.
Kijev si prizadeva za takšne mednarodne obveznosti, ki bi Rusijo odvrnile od ponovnega napada. V razpravah se zato pojavljajo različne možnosti, od dolgoročne vojaške podpore in okrepljenega sodelovanja z zahodnimi državami do posebnih mehanizmov nadzora nad izvajanjem morebitnega sporazuma.
Ukrajina si želi jamstev, primerljivih z zaščito, ki jo članicam zagotavlja peti člen Severnoatlantske pogodbe. Rusija pa nasprotuje možnosti namestitve tujih vojaških sil v Ukrajini in zahteva, da prihodnja ureditev upošteva tudi njene varnostne interese.
Evropske države so pri teh razpravah pomembne zaradi svoje geografske bližine, obstoječih obrambnih zmogljivosti in dosedanje podpore Ukrajini. Morebitne zaveze bi lahko vplivale na evropske obrambne proračune, vojaško načrtovanje in dolgoročno varnostno sodelovanje.
V zadnjih dneh so se zato okrepili tudi pogovori med evropskimi partnerji in Washingtonom. Po navedbah ameriške strani so predstavniki ZDA, Ukrajine, Nata in evropskih držav v Bruslju že razpravljali o prihodnjih varnostnih jamstvih ter širši evropski varnostni arhitekturi.
Predsednica Evropske komisije na območju Črnega morja, kjer se varnostne razmere zaostrujejo
Diplomatsko dogajanje spremlja tudi obisk Ursule von der Leyen v Romuniji in Bolgariji. Predsednica Evropske komisije je opozorila, da se varnostne grožnje v črnomorski regiji povečujejo, napadi na ladijski promet in infrastrukturo pa predstavljajo vse večje tveganje.
V ponedeljek se bo v Bukarešti sestala z romunskim predsednikom Nicușorjem Danom in premierjem Luco Niculescujem, v torek pa bo obisk nadaljevala v Bolgariji. Med temami pogovorov bodo varnost plovbe, zaščita kritične infrastrukture in okrepitev evropskega odziva na grožnje v regiji.
Črno morje je za Ukrajino izjemno pomembno zaradi izvoza žita in drugih proizvodov, za Evropsko unijo pa zaradi pomorskih povezav, energetske infrastrukture in bližine ozemlja držav članic Nata. Napadi na trgovske ladje in pristanišča zato ne predstavljajo samo nevarnosti za Ukrajino, temveč lahko vplivajo tudi na širšo regionalno varnost.
Po poročanju romunskih medijev so napadi z brezpilotnimi letalniki na plovila v Črnem morju v zadnjih tednih povzročili dodatno zaskrbljenost. Romunija je za nekatere napade odgovornost pripisala Rusiji, medtem ko Bolgarija pri uradnih odzivih ostaja previdnejša.
Evropska komisija in Romunija razpravljata tudi o postopnem vzpostavljanju posebnega civilnega središča za pomorsko varnost v Črnem morju. Njegov namen bi bil izboljšati izmenjavo informacij, spremljanje razmer in zaščito pomembne infrastrukture ter dopolnjevati obstoječe varnostne dejavnosti Nata.
Pogajanja se začenjajo, napadi pa se nadaljujejo
Kljub diplomatskim prizadevanjem se vojna na ukrajinskem ozemlju nadaljuje. Ruski napadi na energetsko infrastrukturo so v zadnjih dneh povzročili nove motnje v oskrbi z električno energijo, zaradi katerih so prizadeti številni prebivalci.
Ukrajinske oblasti opozarjajo, da se takšni napadi stopnjujejo prav v času, ko se država pripravlja na zimske razmere. Poškodbe elektrarn, transformatorskih postaj in drugih energetskih objektov dodatno obremenjujejo že tako prizadeto infrastrukturo ter otežujejo vsakdanje življenje prebivalcev.
Tudi zato Ukrajina vztraja, da bi morala biti prekinitev napadov na energetske objekte eden od prvih korakov morebitnega dogovora. Hkrati zahteva širšo prekinitev ognja, ki bi omogočila nadaljevanje pogajanj brez neposrednega vojaškega pritiska.
Rusija in Ukrajina ostajata daleč narazen pri temeljnih vprašanjih prihodnje ureditve, zato bodo pogovori v Abu Dabiju predvsem preizkus, ali obstaja dovolj politične pripravljenosti za konkretne dogovore o zmanjšanju nasilja in prihodnjih varnostnih jamstvih.
Bo evropska udeležba prinesla drugačen potek pogajanj?
Potrditev evropske udeležbe pomeni pomembno spremembo glede na prvotne napovedi, vendar sama po sebi še ne zagotavlja uspeha pogajanj. Veliko bo odvisno od tega, kakšna bo dejanska vloga evropskih predstavnikov in ali bodo njihove zahteve vključene v nadaljnje razprave.
Za Evropsko unijo je bistveno, da morebitni mirovni dogovor ne bi reševal zgolj trenutnih vojaških razmer v Ukrajini, temveč bi prispeval tudi k dolgoročni stabilnosti evropske celine. V nasprotnem primeru bi lahko ostala odprta vprašanja, ki bi tudi po koncu neposrednih spopadov povzročala nove napetosti.
Pomembno bo tudi, ali bodo pogajanja prinesla oprijemljiv napredek pri humanitarnih vprašanjih, zmanjševanju napadov in zaščiti civilnega prebivalstva. Takšni dogovori bi lahko predstavljali prve korake k širšemu političnemu sporazumu, čeprav najzahtevnejša vprašanja, predvsem ozemlje in varnostna jamstva, ostajajo nerešena.
Torkova in sredina pogajanja v Abu Dabiju bosta tako pomemben diplomatski preizkus za Washington, Moskvo, Kijev in evropske prestolnice. Evropska unija si je zagotovila prisotnost pri pogovorih o prihodnosti svojega neposrednega sosedstva. Ali bo lahko vplivala tudi na njihovo vsebino in morebitni končni dogovor, pa bo pokazal šele nadaljnji potek pogajanj.
Spletno uredništvo
