Marko Lotrič, predsednik državnega sveta in koalicijske stranke Fokus, je nedavno poudaril potrebo po iskanju prihrankov v pokojninskem sistemu, da bi nadomestili izpad prihodkov zaradi ukrepov iz trenutno zadržanega interventnega zakona. V pogovoru za Dnevnik je izpostavil potrebo po odstranitvi “privilegiranih” pokojnin, ki niso neposredno vezane na individualna vplačila zavarovancev ali polno delovno dobo.
Kljub tej izjavi je državni svet pod Lotričevim vodstvom hitro oblikoval novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki nasprotuje tej logiki. Predlagajo širitev kroga upravičencev do letnega in zimskega dodatka.
Predlog novele zakona in socialna varnost
Manj kot mesec dni po Lotričevih izjavah je državni svet predložil predlog novele zakona, ki vključuje letni in zimski dodatek za uživalce pokojnin z ožjim obsegom pravic ter tiste, katerih pokojnine so odmerjene po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov.
Namen te spremembe je izboljšanje socialne varnosti ekonomsko ranljive skupine prebivalcev in preprečevanje “diskriminatorne obravnave”. Gre za manjšo skupino, manj kot 3800 oseb, kar pomeni, da bi bil finančni vpliv na državni proračun, ki naj bi Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) zagotovil dodatna sredstva, relativno majhen, ocenjen na približno 2,4 milijona evrov v letu 2026.
Neskladja in odzivi strokovnjakov
Predlog novele je naletel na neodobravanje pri ZPIZ, ki ga vodi Marijan Papež, saj naj bi bil v nasprotju s temeljnim konceptom pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kjer so pravice odraz plačanih prispevkov. Poudarjajo, da že desetletja velja načelo, da nižji prispevki pomenijo omejene pravice.
Zavarovanci z ožjim obsegom pravic so namreč plačevali prispevke od nižjih osnov, kar za leto 2026 pomeni od 1,7- do 3,2-krat nižji prispevek v primerjavi z zavarovanci za širši obseg pravic.
Podobno kritiko je izrazil tudi Aljoša Čeč, generalni sekretar Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. Opozoril je na konceptualno zmedo v predlogih, ki si je v tako pomembnem družbenem podsistemu, kot je pokojninsko zavarovanje, ne bi smeli privoščiti.
Čeč je posebej poudaril, da so predlagane spremembe v nasprotju z nedavno sprejetim zakonom o interventnih ukrepih, ki je bistveno posegel v sistem solidarnosti med zavarovanci.
Socialne stiske in pokojninski sistem
Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport, ki sedaj pokriva področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je prav tako izrazilo zadržanost do predloga.
Razumejo socialni položaj oseb z nižjimi dohodki, vendar menijo, da bi morale biti socialne stiske reševane z ukrepi socialne politike, ne pa s spremembami zavarovalnih razmerij. Izpostavljajo potrebo po nadaljnjem premisleku o položaju teh oseb, hkrati pa opozarjajo na sistemska vprašanja, ki jih odpira predlagana rešitev.
Zimski dodatek in prihodnje spremembe
Uživalci pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja bodo letni dodatek prejeli z junijsko pokojnino. Reforma je določila tudi zimski dodatek, ki se izplačuje vsem, ki bodo prejeli letni dodatek. Decembra lani je bil prvič izplačan v višini 150 evrov, letos bo znašal 170 evrov, do leta 2030 pa se bo postopno dvignil na 250 evrov. Januarja letos so se pokojnine redno uskladile za 4,2 odstotka, z marcem pa izredno za dodaten odstotek.
Na Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS) so podprli pobudo za kmečke upokojence po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, vendar ne razumejo vključitve zavarovancev za ožji obseg pravic. Opozarjajo na posledice prostih odločitev posameznikov glede zavarovanja.
Ali bo predlagana novela zakona uspešno prestala zakonodajni postopek, ostaja vprašanje. Predlog odpira razpravo o pravičnosti in vzdržnosti pokojninskega sistema v prihodnosti.
Spletno uredništvo
