Ogenj pod stanovanjskim blokom na Viču: Obtožena trdi, da je šlo za cigaretni ogorek

Sredi noči naj bi pristopila do zračnika nad garažo stanovanjskega bloka na Viču, zanetila neznan vnetljiv predmet in ga spustila v notranjost. Ogenj se je nato razširil na vozila, poškodoval garažo in povzročil okoli 40.000 evrov škode. Tožilstvo je prepričano, da je 43-letna Ljubljančanka poskušala zanetiti požar v stanovanjskem bloku in da so hujše posledice preprečili šele gasilci. Obtožena naj bi v preiskavi zatrjevala drugače – da je zgolj nehote odvrgla cigaretni ogorek. Primer je zdaj pred ljubljanskim sodiščem, kjer bi se lahko končal tudi s pogojno zaporno kaznijo.

Dogodek sega v 26. marec letos, ko se je okoli štirih zjutraj na Viški cesti v Ljubljani začel požar v garažnih prostorih stanovanjskega bloka. Po obtožbi naj bi 43-letna Ljubljančanka pristopila do zračnika nad garažo, zanetila neznan vnetljiv predmet in ga nato skozi odprtino spustila v notranjost. Predmet naj bi pristal na enem od parkirnih prostorov, ogenj pa se je od tam razširil na vozila in druge predmete v garaži.

Tožilstvo dogodek obravnava precej drugače, kot ga je po neuradnih informacijah med preiskavo opisovala obtožena. Po poročanju Dnevnika naj bi se namreč branila, da je šlo za nesrečo in da je nehote odvrgla cigaretni ogorek. Tožilstvo takšni razlagi ne verjame. Ženski zato ne očita zgolj povzročitve splošne nevarnosti, temveč tudi poskus požiga.

Ogenj se je že razširil po garaži

Dogodek ni ostal pri majhnem ognju v bližini zračnika. V garaži sta bila poškodovana avtomobila, moped, pnevmatike in pisarniški material, še več škode pa je nastalo na samem objektu. Ogenj je poškodoval oziroma uničil stropne obloge, instalacije in različne priključke.

Po oceni tožilstva je bilo ključno pravočasno posredovanje gasilcev. Ogenj in dim bi se lahko iz garažnih prostorov razširila v druge skupne prostore in stanovanja, s tem pa bi bili lahko ogroženi tudi stanovalci. Tožilstvo prav zaradi tega meni, da dejanje ni ostalo pri poskusu zaradi odločitve storilke, ampak zato, ker so širjenje požara preprečili gasilci.

Prav ta okoliščina je pomembna za razumevanje resnosti očitkov. Ne gre zgolj za vprašanje poškodovanih avtomobilov in drugega premoženja v garaži. Stanovanjska garaža je del objekta, v katerem ljudje spijo, požar in predvsem dim pa se lahko po stavbi širita po hodnikih, stopniščih, instalacijskih jaških in drugih povezavah. V konkretnem primeru je tožilstvo tisto, ki trdi, da bi nadaljnje širjenje lahko ogrozilo življenja stanovalcev.

Škoda naj bi znašala okoli 40.000 evrov

Po informacijah Dnevnika naj bi se obramba in tožilstvo med postopkom dogovorila tudi glede povrnitve škode. Obtožena naj bi povrnila približno 40.000 evrov, tožilstvo pa naj bi ob tem predlagalo pogojno zaporno kazen.

Takšna kazen bi bila vezana tudi na izpolnitev dogovorjenih obveznosti. Po navedbah časnika bi jo bilo mogoče preklicati, če obtožena škode ne bi poravnala. Ker postopek še ni pravnomočno končan, gre za predvideni razplet oziroma dogovor med stranema, ne pa za že izrečeno pravnomočno sodbo.

Primer bi se lahko pred ljubljanskim sodiščem premaknil naprej že v ponedeljek. Zadeva je namreč že v fazi glavne obravnave, vendar do načrtovanega naroka ni prišlo.

Zjutraj sporočila, da si je izpahnila ramo

Razlog za preložitev je bil precej nenavaden. Zagovornik obtožene Iztok Šubara je pred sodnim senatom, ki mu predseduje sodnica Jasmina Javornik, pojasnil, da mu je njegova stranka zgodaj zjutraj sporočila, da si je izpahnila ramo in da je zaradi protibolečinskih zdravil pod njihovim vplivom. Zagovorniku je posredovala tudi zdravniško napotnico.

Sodišče je zato narok prestavilo. Kdaj se bo glavna obravnava nadaljevala oziroma kdaj bo morebitni dogovor med obrambo in tožilstvom dobil tudi sodni epilog, iz objavljenih informacij še ni razvidno.

Bolj kot sama preložitev pa ostaja pomembno vprašanje, kaj se je zgodilo tiste marčevske noči. Na eni strani je po Dnevnikovih neuradnih informacijah razlaga obtožene o nenamerno odvrženem cigaretnem ogorku, na drugi strani pa obtožba, ki opisuje bistveno bolj zavestno ravnanje.

Cigaretni ogorek ali prižgan predmet?

Razlika med obema različicama je ogromna. Po navedbah o njenem zagovoru naj bi obtožena trdila, da je cigaretni ogorek odvrgla nehote. Tožilstvo pa ji očita, da je pristopila do zračnika, zanetila neznan vnetljiv predmet in ga spustila v garažo.

Tožilstvo je torej očitno prepričano, da zbrani dokazi ne podpirajo različice o naključnem dogodku. Prav zato je med očitanimi kaznivimi dejanji tudi poskus požiga. Končno presojo dokazov in odgovornosti pa bo moralo opraviti sodišče; do pravnomočne odločitve velja obtožena za nedolžno.

Iz javno objavljenih informacij tudi ni mogoče ugotoviti, kaj naj bi bil motiv za domnevno dejanje. Dnevnik motiva ne navaja, zato bi bilo napačno ugibati o morebitnem sporu s stanovalci, lastniki avtomobilov ali kom drugim. Prav motiv in dokazi, na katerih tožilstvo gradi trditev o namernem ravnanju, so med zanimivejšimi deli primera, ki bi se lahko podrobneje razkrili med nadaljevanjem glavne obravnave.

Gasilci preprečili precej hujši razplet

Materialna škoda je kljub pravočasnemu posredovanju velika. Ogenj je zajel več predmetov in vozil ter poškodoval dele garaže, skupna škoda pa naj bi se povzpela na približno 40.000 evrov. Toda iz obtožbe izhaja, da bi bile posledice lahko bistveno hujše, če požara ne bi pravočasno omejili.

Dogodek se je zgodil okoli štirih zjutraj, torej v času, ko je mogoče pričakovati, da je bila večina stanovalcev doma in je spala. Prav zato tožilstvo poudarja možnost širjenja ognja in dima proti stanovanjskim in skupnim delom objekta. Po njegovi oceni je posredovanje gasilcev preprečilo, da bi se požar razvil v bistveno nevarnejši dogodek.

Primer na Viški cesti se tako več kot pol leta po požaru seli proti sodnemu epilogu. Obtožena naj bi vztrajala pri razlagi o cigaretnem ogorku, tožilstvo pa ji očita nameren poskus požiga stanovanjskega bloka. Če bo dogovor o povračilu približno 40.000 evrov škode obveljal in ga bo sprejelo tudi sodišče, bi se postopek lahko končal s pogojno zaporno kaznijo.

Najpomembnejše pa ostaja, da je pri zgodbi treba ločiti med očitkom in že dokazanim dejstvom. Požar, velika materialna škoda in gasilsko posredovanje so dejstva; da je bil ogenj zaneten namerno na način, opisan v obtožbi, pa je očitek tožilstva, o katerem bo dokončno odločilo sodišče.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana