Dizel presegel dva evra, Svoboda zahteva rez v marže: Koliko bi vozniki dejansko prihranili?

Liter dizla v Sloveniji je prvič v aktualnem obdobju presegel mejo dveh evrov in trenutno na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja stane 2,012 evra. Še v začetku julija smo zanj plačevali 1,640 evra, kar pomeni, da se je v manj kot treh mesecih podražil za več kot 37 centov. Gibanje Svoboda zdaj zahteva nov poseg v cene: marže naftnih trgovcev bi začasno znižali na raven iz junija 2022, ko je država med energetsko krizo močneje omejila zaslužek distributerjev. Poslanci Svobode zahtevajo tudi izredno sejo državnega zbora, njihov predlog pa je že v zakonodajnem postopku. Koliko bi tak ukrep dejansko pomenil za voznika ob naslednjem obisku bencinske črpalke?

Trenutna cena dizla, 2,012 evra za liter, velja od 22. do 28. septembra. Za 50-litrski rezervoar je tako treba odšteti 100,60 evra. Bencin NMB 95 medtem stane 1,748 evra, zato 50-litrsko polnjenje stane 87,40 evra. Vlada cene zunaj avtocest in hitrih cest še vedno regulira, država pa ocenjuje, da bi liter dizla brez regulacije in nekaterih oprostitev stal približno 2,309 evra.

Toda Svoboda meni, da breme visokih svetovnih cen trenutno preveč nosijo potrošniki. Njeni poslanci so zato vložili interventni zakon, s katerim želijo začasno zmanjšati dovoljene marže trgovcev. Njihov predlog je politično usmerjen proti sedanji vladi, ki ji očitajo, da pri cenah goriv ni ukrepala dovolj odločno, vendar je bistvo predloga mogoče preveriti tudi brez politične retorike: najvišjo dovoljeno maržo bi vrnili na raven, ki je veljala po 21. juniju 2022.

Kaj pravzaprav pomeni »marža iz junija 2022«?

Tu postane zgodba precej bolj konkretna. Ko je Golobova vlada junija 2022 ob začetku mandata uvedla nov sistem regulacije goriv, je bila najvišja dovoljena marža trgovcev pri dizlu do sredine avgusta omejena na 0,0591 evra oziroma 5,91 centa na liter. Pri 95-oktanskem bencinu je znašala 6,07 centa. Po 17. avgustu 2022 sta se dovoljeni marži zvišali na 9,83 centa pri dizlu in 9,94 centa pri bencinu.

Prav višja zneska sta danes še vedno vključena v sistem regulacije. Trenutno lahko najvišja dovoljena marža pri dizlu znaša 9,83 centa na liter, pri bencinu pa 9,94 centa. Če bi bil sprejet Svobodin predlog in bi se uporabila začetna ureditev iz junija 2022, bi se najvišja marža pri dizlu zmanjšala za 3,92 centa na liter, pri bencinu pa za 3,87 centa.

Pri končni maloprodajni ceni je treba upoštevati še DDV. Če bi se znižanje marže v celoti preneslo v izračun cene in bi drugi elementi ostali nespremenjeni, bi bil učinek pri dizlu približno 4,8 centa na liter. Današnjih 2,012 evra bi se tako ob nespremenjenih drugih okoliščinah približalo 1,964 evra na liter.

To je seveda orientacijski izračun, ne napoved prihodnje cene, saj se cene goriv spreminjajo tudi zaradi svetovnih kotacij naftnih derivatov, tečaja dolarja, trošarin in drugih elementov cenovne formule.

Pri 50 litrih približno 2,40 evra, pri tisoč litrih že precej več

Za voznika osebnega avtomobila znižanje marže samo po sebi torej ne bi pomenilo deset ali dvajset evrov cenejšega rezervoarja. Če bi bil učinek približno 4,8 centa na liter, bi bilo 50 litrov dizla približno 2,40 evra cenejših, pri 60 litrih bi bila razlika približno 2,90 evra. Voznik, ki na mesec porabi 100 litrov dizla, bi ob nespremenjenih drugih pogojih prihranil približno 4,80 evra mesečno.

Pri večjih porabnikih pa številke hitro postanejo večje. Pri 500 litrih bi razlika znašala približno 24 evrov, pri 1.000 litrih okoli 48 evrov. Prav zato vprašanje cen dizla ni pomembno samo za posameznika, ki se vsak dan vozi v službo, ampak tudi za prevoznike, obrtnike in podjetja, pri katerih gorivo predstavlja pomemben del poslovnih stroškov.

Svoboda svoj predlog utemeljuje prav s tem širšim učinkom. Višja cena pogonskih goriv se namreč ne ustavi na bencinski črpalki. Vpliva na stroške prevoza, distribucije in proizvodnje, ti pa se lahko postopoma prenesejo tudi v cene drugih izdelkov in storitev. Stranka zato trdi, da morajo del bremena visokih cen prevzeti tudi trgovci z gorivi.

Dizel se je od začetka julija podražil za več kot 37 centov

Zakaj je vprašanje marž sploh znova postalo politično tako aktualno, pokaže že pogled na gibanje cen v zadnjih mesecih. Med 7. in 13. julijem je liter dizla stal 1,640 evra. Nato so sledila precejšnja nihanja: sredi julija 1,723 evra, konec julija 1,828 evra, v drugi polovici avgusta 1,857 evra, konec avgusta 1,903 evra, v začetku septembra pa se je cena za kratek čas spustila na 1,811 evra.

Nato je sledil izrazit septembrski skok. Od 8. septembra je dizel stal 1,939 evra, teden pozneje 1,991 evra, od 22. septembra pa 2,012 evra za liter. Od začetka julija do danes se je tako podražil za 37,2 centa oziroma za skoraj 23 odstotkov. Pri 50-litrskem rezervoarju to pomeni približno 18,60 evra več kot v začetku julija.

Znižanje trgovskih marž zato samo po sebi ne bi izničilo podražitev zadnjih mesecev. Glavni del cene goriva še vedno določajo mednarodne kotacije naftnih derivatov, tečaj dolarja in državne dajatve. Je pa marža eden od delov cenovne formule, na katerega lahko država neposredno vpliva.

Del Svobodinega predloga je vlada že prevzela

Zanimiv je še en del zgodbe. Svoboda je ob pripravi ukrepov predlagala tudi, da se iz metodologije za izračun regulirane cene črta dodatek za biokomponento. Ta sprememba je medtem že začela veljati. Vlada je metodologijo spremenila z 22. septembrom, tako da se določbe, povezane z dodatkom za biokomponento, pri izračunu modelske cene bencina in dizla ne uporabljajo več.

Svoboda zato poudarja, da je bil eden od dveh predlaganih ukrepov že upoštevan, pri drugem – nižjih maržah – pa vztraja in zahteva obravnavo v državnem zboru. Njeni poslanci so zahtevali sklic izredne seje, na kateri bi parlament odločal o interventnem zakonu.

To je pomembna razlika: nižje marže še ne veljajo. Gre za predlog opozicijske stranke, ki mora skozi zakonodajni postopek. Zato voznikom trenutno pripada cena, določena po veljavnem sistemu, in ne cena, ki bi nastala po Svobodinem predlogu.

Golob se vrača k receptu iz energetske krize leta 2022

Predlog ima tudi precej jasno politično povezavo z začetkom Golobovega mandata. Junija 2022 se je Slovenija podobno kot preostala Evropa soočala z močnimi energetskimi pretresi po ruskem napadu na Ukrajino. Takratna Golobova vlada je uvedla sistem reguliranih marž in ga predstavljala kot delitev bremena med državo, trgovce in potrošnike.

Takrat je bila najvišja dovoljena marža pri dizlu prva dva meseca omejena prav na 5,91 centa. Svoboda zdaj predlaga vrnitev na to raven in s tem pravzaprav posega po ukrepu, ki ga je Golobova vlada uporabila že v prvih tednih svojega mandata.

To samo po sebi še ne pomeni, da bi bil današnji rezultat enak tistemu iz leta 2022. Razmere na svetovnih energetskih trgih, nabavne cene, davki in celotna cenovna formula so danes drugačni. Pomeni pa, da predlagana številka ni izbrana naključno – gre za raven marže, ki je v Sloveniji že veljala med prejšnjim energetskim šokom.

Vlada že regulira cene, Svoboda pa želi poseči še globlje

Ob razpravi o cenah goriva je pomembno tudi, da sedanja vlada ni povsem prepustila cen trgu. Najvišje cene zunaj avtocest in hitrih cest so regulirane, država pa pri izračunu uporablja kombinacijo svetovnih cen derivatov, tečaja dolarja, trošarin, drugih dajatev in omejenih marž. Ministrstvo ocenjuje, da bi dizel brez regulacije in določenih oprostitev trenutno stal okoli 2,309 evra na liter, skoraj 30 centov več od veljavne cene.

Politični spor torej ni predvsem o tem, ali naj država sploh posega v cene. Posega že zdaj. Razlika je v vprašanju, koliko bremena visokih cen naj nosijo vozniki, koliko država prek dajatev in koliko trgovci prek svojih marž.

Svoboda odgovarja, da bi morali trgovci prevzeti večji del bremena. Sedanja ureditev jim pri dizlu dovoljuje največ 9,83 centa marže na liter, njihov predlog pa bi jo vrnil na 5,91 centa.

Pet centov ne bo rešilo vsega, vendar je vprašanje širše od enega rezervoarja

Če gledamo samo posamezno polnjenje avtomobila, Svobodin predlog ne prinaša dramatične številke. Pri 50 litrih dizla bi bil neposredni učinek ob nespremenjenih drugih elementih cene približno 2,40 evra. Voznik zaradi tega ne bo nenadoma plačeval toliko kot pred tremi meseci, saj je večino podražitve povzročilo gibanje drugih delov cenovne formule.

Toda politično vprašanje, ki ga odpira predlog, je drugačno: ko energenti močno dražijo, kdo naj nosi breme? Samo potrošnik, država z nižjimi prihodki iz dajatev ali tudi trgovec z nižjo dovoljeno maržo?

Golob in Svoboda pri tem posegata po receptu iz leta 2022 in pravita, da mora del stroška prevzeti tudi naftna industrija. Njihov predlog še ni zakon in ni zagotovila, da bo v državnem zboru dobil potrebno podporo. Je pa prvi del njihovega paketa – sprememba obravnave biokomponente – že našel pot v vladno ureditev.

Za voznike je zato naslednje vprašanje precej preprosto: ali bo parlament posegel tudi v marže. Pri dizlu, ki je presegel dva evra za liter, vsak cent hitro postane viden. Pri enem rezervoarju nekoliko manj, pri stotinah ali tisočih litrov pa precej bolj.

Spletno uredništvo