Danes v Zagreb? Tramvaji in avtobusi obstali, težave tudi pri največji hrvaški bolnišnici

Zagreb se je danes prebudil brez običajnega mestnega utripa. Ob 3.30 so zaposleni v Zagrebaškem električnem tramvaju (ZET) in Zagrebaškem holdingu začeli stavko, zaradi katere so tramvaji ostali v remizah, avtobusi pa niso zapeljali na ulice. Stavka vpliva tudi na komunalne storitve, Zagrebčani in obiskovalci mesta pa morajo računati na precej daljši čas potovanja in več avtomobilov na cestah. Težave so segle celo do največje hrvaške bolnišnice KBC Zagreb – Rebro, do katere danes ne vozijo niti avtobusi. Za Slovence, ki se danes odpravljajo v hrvaško prestolnico, je zato najpomembnejše opozorilo zelo preprosto: na ZET se trenutno ne gre zanašati.

Stavka se je začela natanko ob 3.30, potem ko sindikatom ter upravama ZET-a in Zagrebaškega holdinga ni uspelo doseči dogovora o novih kolektivnih pogodbah, višini plač in drugih materialnih pravicah zaposlenih. Po podatkih hrvaške javne televizije HRT obe mestni družbi skupaj zaposlujeta približno 9.200 ljudi, podpora stavki med člani Sindikata prometnih in komunalnih služb Hrvatske pa je dosegla 78 odstotkov.

Posledice so bile vidne že pred jutranjo prometno konico. Tramvaji so ostali v remizah, sindikalni predstavnik Vladimir Jozić pa je zjutraj za Jutarnji list povedal, da so se vozniki, ki so prišli na delo, odločili za stavko. Na vprašanje, ali bi lahko kateri od tramvajev ali avtobusov vendarle zapeljal na ulice, je takrat odgovoril nikalno.

ZET potnikom: Razmislite, ali morate danes sploh na pot

Kako resne težave pričakuje mesto, je bilo mogoče razbrati že iz opozorila, ki ga je ZET objavil dan pred začetkom stavke. Prebivalce, delodajalce in ustanove so pozvali, naj danes načrtujejo »znatno daljši čas potovanja«, prilagodijo svoje obveznosti in razmislijo o drugih načinih prevoza oziroma, če je mogoče, pot prestavijo.

Ljudem, ki morajo uporabiti avtomobil, priporočajo skupne vožnje z družinskimi člani, prijatelji, sosedi ali sodelavci. Starše so pozvali, naj sami organizirajo prihod otrok v vrtce in šole ter njihov povratek domov, delodajalcem pa predlagali, naj zaposlenim, kjer narava dela to omogoča, dovolijo delo od doma ali prilagodijo delovni čas. Šole in druge ustanove so zaprosili tudi za razumevanje do tistih, ki bodo zaradi prometnih razmer zamujali.

ZET je ljudi celo pozval, naj taksije, če imajo drugo možnost, prepustijo predvsem tistim, ki prevoza ne morejo odložiti, zlasti zaradi zdravstvenih in drugih nujnih razlogov. Prav na tem področju se je danes zjutraj pokazala ena najbolj neprijetnih posledic stavke.

Brez avtobusov celo proti največji hrvaški bolnišnici

Avtobusne povezave danes zjutraj niso delovale niti med Sveticami oziroma Borongajem in KBC Zagreb – Rebro, največjo hrvaško bolnišnico. To je še posebej problematično zaradi trenutne ureditve parkiranja ob bolnišnici. Zaradi rekonstrukcije so tamkajšnje garaže zaprte, zato del zaposlenih in pacientov avtomobile pušča na območju Maksimirja ter pot proti bolnišnici nadaljuje z javnim prevozom.

Predsednik sindikata voznikov in prometnih delavcev ZET-Zagreb Vladimir Jozić je za Jutarnji potrdil, da avtobusi proti Rebru ne vozijo. Dejal je tudi, da bi bile prav povezave proti bolnišnici med prvimi, ki bi jih vzpostavili, če bi se kateri od voznikov odločil delati. Zjutraj takšnega voznika še ni bilo.

Položaj je za paciente neprijeten tudi zato, ker je bolnišnica na vzpetini, možnosti parkiranja v neposredni bližini so omejene, povpraševanje po taksijih pa je zaradi splošnega pomanjkanja javnega prevoza povečano. Zato morajo tudi Slovenci, ki imajo danes v Zagrebu zdravstveni pregled ali drugo obveznost, računati na dodatne zaplete.

Kaj sploh vozi? Vlaki ostajajo pomembna alternativa

Popolnoma brez javnega prevoza Zagreb vendarle ni. Mestni in primestni vlaki HŽ Putničkog prijevoza vozijo po rednem voznem redu in stavka ZET-a nanje ne vpliva. To je danes ena najpomembnejših alternativ za premikanje po mestu.

ZET prebivalcem Sesvet, Dubrave, Podsuseda, Gajnic in Vrapča ter tistim, ki prihajajo iz smeri Velike Gorice in Zaprešića, priporoča uporabo železniških povezav do glavne železniške postaje oziroma središča Zagreba. Veljavne skupne vozovnice ZET-HŽ ostajajo veljavne tudi na železniških linijah znotraj mestnih območij.

Za obiskovalca iz Slovenije to pomeni, da je lahko prihod v Zagreb z vlakom danes celo precej manj zapleten kot premikanje po mestu po prihodu. Kdor se odpravlja z avtomobilom, mora medtem računati na možnost večjih prometnih obremenitev, saj se je del ljudi, ki običajno uporabljajo tramvaje in avtobuse, preselil na ceste.

ZET je napovedal, da bo stanje spremljal ves dan in javnost sproti obveščal, če bi prišlo do delne ponovne vzpostavitve tramvajskega ali avtobusnega prometa. Informacije objavljajo na svoji uradni spletni strani, v aplikaciji MojZET in na svojih komunikacijskih kanalih.

Spor predvsem zaradi plač: sindikati popustili, a razlika ostaja velika

V ozadju stavke je predvsem spor o novi kolektivni pogodbi in plačah. Sindikati so sprva zahtevali 19-odstotno zvišanje, nato pa svoje zahteve znižali. Sindikati ZET-a zdaj zahtevajo 13-odstotno zvišanje osnovice, v Zagrebaškem holdingu pa 12-odstotno. Ponudba delodajalske strani ostaja pri 4,5 odstotka.

Razlika je torej še vedno velika. Sindikati trdijo, da jim ni cilj ustaviti mesta in da so pripravljeni na dogovor, vendar ponudbo delodajalca ocenjujejo kot nezadostno. Zagrebaški župan Tomislav Tomašević na drugi strani opozarja, da bi izpolnitev sindikalnih zahtev predstavljala preveliko breme za mestne finance.

Pred začetkom stavke so potekala pogajanja in postopek mirenja, vendar dogovora niso dosegli. Zapletlo se je tudi pri določitvi nujnih del, ki bi jih zaposleni morali opravljati kljub stavki. Po podatkih sindikatov je delodajalska stran predlagala, da bi v ZET-u med stavko delalo več kot 1.600 od približno 3.900 zaposlenih, kar so sindikati zavrnili, saj menijo, da bi takšen obseg dela dejansko močno omejil učinek stavke.

Ne gre samo za tramvaje in avtobuse

ZET je danes najbolj opazen del stavke, vendar stavkajo tudi zaposleni Zagrebaškega holdinga. To pomeni, da se težave lahko pojavijo še pri odvozu odpadkov, vzdrževanju cest in zelenih površin, delu mestnih pokopališč ter drugih komunalnih storitvah.

Pri nekaterih nujnih storitvah naj bi delo kljub stavki potekalo. Mednje sodijo denimo pokopi ter odvoz odpadkov iz bolnišnic, vrtcev, šol in domov za starejše. Pri običajnem odvozu odpadkov pa so Zagrebčane že pozvali, naj v času motenj smeti po možnosti ne odlagajo na javne površine.

Gre torej za precej širši spor od jutranjega prizora praznih tramvajskih prog. Če dogovora ne bo, lahko posledice sčasoma postanejo vidne tudi na področjih, ki jih prvi dan stavke prebivalci še ne občutijo.

Kako dolgo bo Zagreb brez javnega prevoza?

To je trenutno najpomembnejše odprto vprašanje. Sindikalni predstavniki so že pred začetkom opozarjali, da stavka lahko traja več dni, če dogovora ne bo. Hkrati puščajo odprto možnost, da bi se lahko končala takoj, ko bi strani našle kompromis.

Zato za zdaj ni mogoče zapisati, da bo Zagreb brez tramvajev in avtobusov samo danes. Prav tako ni mogoče napovedati, da bo popolna ustavitev trajala več dni. Razmere se lahko spremenijo že med današnjimi pogajanji, ZET pa je napovedal sprotno obveščanje o morebitni delni vzpostavitvi prometa.

Za Slovence, ki se danes, 28. septembra, odpravljajo v Zagreb, zato velja predvsem praktično opozorilo: pred odhodom je smiselno preveriti trenutno stanje, za pot po mestu predvideti bistveno več časa in imeti pripravljeno alternativo tramvaju ali avtobusu.

Zagreb danes ni ustavil samo nekaj linij. Zjutraj so tramvaji ostali v remizah, avtobusni promet je obstal po mestu, motnje pa segajo od vsakodnevnih poti na delo in v šolo vse do dostopa do največje hrvaške bolnišnice. Kako dolgo bo tako, bo odvisno od tega, ali bodo sindikati, mestna podjetja in zagrebške oblasti vendarle našli kompromis.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska