Dron nad heliportom UKC Ljubljana med nujno intervencijo: Dvakrat je preletel območje, kjer je operiral helikopter
Med nujno helikoptersko intervencijo v UKC Ljubljana se je zgodilo nekaj, kar bi se lahko končalo precej drugače. Nad območjem heliporta je bil opažen srednje velik dron, ki je dvakrat vstopil v območje helikopterske operacije prav v času, ko je tam potekala reševalna intervencija. Dogodek so prijavili pristojnim organom, primer pa znova odpira vprašanje, ali se upravljavci dronov sploh zavedajo, kaj lahko povzroči že nekaj minut nepremišljenega letenja v bližini reševalnega helikopterja.
Droni so v nekaj letih postali nekaj povsem vsakdanjega. Uporabljajo jih fotografi, snemalci, gradbinci, geodeti, reševalci in številni ljubiteljski uporabniki. Toda dejstvo, da je mogoče manjši brezpilotni letalnik kupiti skoraj tako preprosto kot drugo elektronsko napravo, še ne pomeni, da ga je dovoljeno uporabljati kjer koli.
Dogodek na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana to pokaže na najbolj neposreden način.
Avgusta je bil med nujno intervencijo na območju heliporta opažen srednje velik dron. Po doslej znanih informacijah območja ni preletel samo enkrat, ampak dvakrat, in to v času helikopterske operacije.
To ni samo kršitev pravil letenja.
V zraku sta bila dron in helikopter, ki je opravljal nalogo, povezano z reševanjem človeškega življenja.
Dron se je pojavil prav med helikoptersko intervencijo
Pri heliportu UKC Ljubljana je pomemben predvsem trenutek dogodka. Helikopterji tam ne pristajajo zaradi rutinskih komercialnih poletov, ampak praviloma zaradi prevozov bolnikov in poškodovancev, pri katerih je hitrost zdravstvene oskrbe lahko ključna.
Helikopterski prilet in odlet zahtevata varen in prost zračni prostor. Pilot mora med manevrom spremljati številne dejavnike, od vremena in vetra do objektov v okolici in drugih morebitnih ovir. Nepredviden brezpilotni letalnik v takšnem prostoru predstavlja dodatno tveganje, na katerega posadka ne bi smela biti prisiljena računati.
Še posebej skrb vzbujajoče je, da po razpoložljivih podatkih ni šlo zgolj za bežen pojav drona nekje v širši okolici bolnišnice. Zaznan je bil dvakrat v območju heliporta med potekom intervencije.
Pilot drona morda na zaslonu vidi zanimiv posnetek. Pilot helikopterja pa lahko pred seboj nenadoma zagleda oviro, ki je tam ne bi smelo biti.
Zakaj je lahko majhen dron velika nevarnost
Na prvi pogled se lahko zdi primerjava med večtonskim helikopterjem in relativno majhnim dronom nesmiselna. Toda pri letalski varnosti velikost sama po sebi ni odločilna.
Helikopter ima hitro vrteči se glavni in repni rotor, pomembne aerodinamične površine ter druge občutljive dele. Trčenje s tujkom lahko poškoduje zrakoplov, še posebej nevarno pa je v fazah vzleta in pristanka, ko helikopter leti nizko in ima posadka bistveno manj prostora ter časa za odziv.
Nevarnost ni samo neposreden trk. Že zaznava neznanega drona lahko vpliva na odločitev pilota o nadaljevanju pristanka ali odleta. Pri običajnem letu zamuda pomeni neprijetnost. Pri nujnem medicinskem prevozu ima lahko vsaka izgubljena minuta precej drugačno težo.
Zato območja, na katerih potekajo helikopterske operacije, niso prostor za radovednost ali lovljenje atraktivnega posnetka.
Heliport UKC je letos izjemno obremenjen
Incident je še pomembnejši zaradi intenzivnosti helikopterskih intervencij v največjem slovenskem kliničnem centru.
UKC Ljubljana je že v začetku avgusta sporočil, da so na heliportu v letu 2026 zabeležili več kot 420 pristankov helikopterjev. V obdobju povečanega števila hudih poškodb so imeli tudi dneve, ko so na heliportu pristali trije helikopterji s hudo poškodovanimi pacienti.
To pomeni, da ne govorimo o prostoru, ki bi bil večino časa prazen in bi ga helikopter uporabljal le izjemoma. Gre za aktivno točko sistema nujne medicinske pomoči, kamor prihajajo pacienti iz različnih delov Slovenije.
Samo avgustovski dogodki kažejo, kako pomembni so ti prevozi. Helikopterji so v UKC Ljubljana prevažali poškodovane iz prometnih in delovnih nesreč, gorskih intervencij ter drugih nujnih dogodkov.
Vsak nepooblaščen poseg v prostor takšnih operacij je zato treba jemati resno.
Podobni dogodki naj se ne bi zgodili prvič
Posebej zaskrbljujoč je podatek iz osnutka informacij o dogodku, da na območju heliporta UKC Ljubljana podobne incidente z droni zaznajo nekajkrat na leto.
Če se bo to potrdilo tudi v podrobnejših pojasnilih pristojnih, ne govorimo več samo o enem nepremišljenem uporabniku, temveč o širšem varnostnem problemu.
Droni so postali dostopni velikemu številu ljudi, tehnologija pa je v zadnjih letih izjemno napredovala. Letijo višje in dlje, njihove kamere so boljše, upravljanje pa dovolj preprosto, da lahko uporabnik hitro dobi občutek, da napravo popolnoma obvladuje.
Toda tehnična sposobnost upravljanja drona še ne pomeni poznavanja pravil zračnega prostora.
In predvsem ne pomeni, da pilot drona razume okoliščine, v katerih leti helikopter.
Primer prijavljen policiji in Agenciji za civilno letalstvo
Dogodek na območju UKC Ljubljana je bil po informacijah iz osnutka prijavljen Agenciji za civilno letalstvo in policiji, zato bodo pristojni ugotavljali okoliščine incidenta.
Pomembno bo predvsem ugotoviti, kdo je upravljal dron, od kod je vzletel, kako blizu helikopterski operaciji je prišel in ali je njegovo ravnanje konkretno vplivalo na delo posadke.
Šele na podlagi ugotovljenih okoliščin bo mogoče govoriti tudi o morebitnih pravnih posledicah za upravljavca.
Pri tem pa eno dejstvo ni odvisno od končnega pravnega epiloga.
Dron v območju aktivne helikopterske intervencije predstavlja varnostno tveganje, ki ga ni mogoče opravičiti z nevednostjo ali željo po dobrem posnetku.
Največji problem je nepredvidljivost
Reševalne helikopterske operacije imajo še eno posebnost. Uporabnik drona ne more računati, da bo pravočasno vedel, kdaj se bo helikopter pojavil.
Prometna nesreča, padec v gorah, huda poškodba ali nenadno življenjsko ogrožajoče zdravstveno stanje nimajo voznega reda. Helikopter je lahko aktiviran nenadoma, njegova naloga pa je, da pacienta čim hitreje pripelje do ustrezne zdravstvene oskrbe.
To je bistvena razlika med razmišljanjem »saj trenutno ni nobenega helikopterja« in dejansko varnostjo takšnega prostora.
Helikopterja morda v trenutku vzleta drona ni.
Čez nekaj minut pa je lahko tam.
In prav zato mora odgovornost za varen let obstajati že pred vzletom brezpilotnega letalnika, ne šele takrat, ko se v bližini pojavi helikopter.
V torek več informacij in predvsem vprašanje, kako takšne incidente preprečiti
UKC Ljubljana in pristojne službe naj bi v torek, 8. septembra, predstavili več podrobnosti o avgustovskem dogodku in ukrepih za preprečevanje podobnih incidentov.
Takrat bo pomembno izvedeti ne samo, kaj se je zgodilo v konkretnem primeru, ampak tudi, kako pogosto UKC zaznava drone v okolici heliporta, ali je mogoče njihove upravljavce pravočasno odkriti ter kakšne možnosti imajo posadke in varnostne službe, ko se nepooblaščen dron pojavi med aktivno intervencijo.
Če se podobni primeri pojavljajo večkrat na leto, bo treba odgovoriti tudi na vprašanje, ali obstoječi preventivni ukrepi zadostujejo.
Kajti opozorilo po incidentu je pomembno. Še pomembneje je preprečiti naslednjega.
Ko je v helikopterju pacient, ne gre več za igračo
Droni sami po sebi niso problem. Gre za tehnologijo, ki ima številne koristne uporabe in jo pri svojem delu uporabljajo tudi službe, ki rešujejo življenja. Problem nastane, ko človek napravo pošlje tja, kjer zaradi njegovega leta lahko ogrozi druge.
Pri heliportu UKC Ljubljana je ta meja še posebej jasna.
Na helikopterju so lahko pacient, zdravstvena ekipa in posadka, ki opravljajo nujno intervencijo. Za njimi so pogosto minute intenzivnega dela na terenu, pred njimi pa nadaljevanje zdravljenja v bolnišnici. Njihova varnost ne sme biti odvisna od tega, ali se je nekdo v okolici odločil, da bo ravno takrat z dronom posnel Ljubljano iz zraka.
Avgustovski incident se je po doslej znanih informacijah končal brez trčenja.
Naslednji se morda ne bo.
Zato naj bo sporočilo dogodka precej preprosto: pred vzletom drona ni dovolj pogledati samo v nebo. Upravljavec mora vedeti, kje sme leteti in kakšne posledice lahko povzroči, če pravil ne spoštuje.
Pri heliportu, kjer pristajajo reševalni helikopterji, namreč ne gre samo za letalske predpise.
Gre za varnost ljudi, ki rešujejo življenja – in ljudi, ki jih v tistem trenutku rešujejo.
