Češka vlada premierja Andreja Babiša kljub množičnim protestom, stavki zaposlenih in opozorilom evropskih novinarskih organizacij ne odstopa od načrtovane spremembe financiranja javne televizije in radia. Potem ko je vlada predlagala ukinitev obveznega RTV-prispevka in financiranje obeh ustanov neposredno iz državnega proračuna, je premier zdaj predstavil še drugačno možnost: prispevek bi ostal, vendar bi ga državljani plačevali prostovoljno.
Medtem ko vlada zatrjuje, da želi razbremeniti gospodinjstva in povečati učinkovitost javnih medijev, nasprotniki reforme opozarjajo na nevarnost finančnega izčrpavanja in politične odvisnosti. V torek so zaposleni na češki javni televiziji in radiu izvedli enodnevno stavko, na ulice Prage pa je prišlo več tisoč ljudi. Dogajanje pozorno spremlja tudi Evropska komisija.
Babiš išče novo pot: RTV-prispevek bi postal prostovoljen
Češki premier Andrej Babiš je konec oktobra presenetil z napovedjo, da vlada razmišlja o drugačnem načinu financiranja javnih medijev, kot ga je predvidela v prvotnem zakonskem predlogu. Namesto neposrednega financiranja Češke televizije (Česká televize) in Češkega radia (Český rozhlas) iz državnega proračuna naj bi prispevek ostal, vendar njegovo plačevanje ne bi bilo več obvezno.
Po poročanju češke javne televizije ČT24 je Babiš 31. oktobra v televizijski oddaji pojasnil, da ministrstvo za finance pripravlja novo rešitev. Njeno bistvo bi bilo, da bi posamezniki in gospodinjstva sami odločali, ali želijo finančno podpirati javno televizijo in radio. Kdor bi prispevek želel plačevati, bi ga lahko še naprej, drugi pa te obveznosti ne bi imeli.
Gre za pomemben premik glede na dosedanjo vladno zamisel, ki predvideva popolno ukinitev prispevkov in prehod na financiranje iz državnega proračuna. Toda premier ni podrobno pojasnil, kako bi bila ob prostovoljnih plačilih zagotovljena zadostna in dolgoročno predvidljiva sredstva za delovanje obeh javnih ustanov.
Prav to je eno osrednjih vprašanj reforme. Javni mediji morajo namreč zagotavljati informativne, izobraževalne, kulturne in druge programe za celotno prebivalstvo, ne zgolj za tiste, ki bi se odločili prispevek plačevati. Če bi prostovoljna plačila postala glavni vir financiranja, bi bilo treba določiti tudi način pokrivanja morebitnega primanjkljaja.
Prvotni načrt predvideva približno 15 odstotkov manj denarja
Vladna koalicija, ki jo sestavljajo Babiševo gibanje ANO, Svoboda in neposredna demokracija (SPD) ter Motoristi, je predlog za ukinitev obveznih televizijskih in radijskih prispevkov pripravila že pred meseci. Vlada ga je potrdila junija, spodnji dom češkega parlamenta pa ga je 24. oktobra po dolgi razpravi sprejel v prvem branju.
Po prvotnem predlogu bi se financiranje javnih medijev preneslo neposredno v državni proračun. Češka televizija bi letno prejela približno 5,74 milijarde čeških kron, Češki radio pa približno 2,07 milijarde kron. Skupaj bi to pomenilo nekaj več kot 7,8 milijarde kron oziroma približno 320 milijonov evrov.
Evropska radiodifuzna zveza in druge mednarodne organizacije opozarjajo, da bi takšna ureditev v primerjavi z dosedanjim financiranjem pomenila približno 1,4 milijarde kron manj sredstev na leto, kar predstavlja okoli 15-odstotno zmanjšanje. Gre za oceno posledic predlaganega zakona, ne za zmanjšanje sredstev, ki bi že začelo veljati.
Češka gospodinjstva po sedanji ureditvi za televizijo in radio skupaj plačujejo 205 kron na mesec, kar je približno osem do devet evrov, odvisno od menjalnega tečaja. Vlada odpravo obveznega plačevanja predstavlja kot izpolnitev volilne obljube in finančno razbremenitev prebivalcev.
Nasprotniki reforme pa opozarjajo, da bi se stroški javnih medijev ob financiranju iz proračuna dejansko prenesli na davkoplačevalce, pri čemer bi o višini sredstev in morebitnih spremembah odločala politična oblast.
Zaposleni stavkali, javna televizija in radio omejila program
Nasprotovanje reformi je v torek, 3. novembra, doseglo nov vrhunec. Zaposleni na Češki televiziji in Češkem radiu so izvedli enodnevno opozorilno stavko, ki so jo organizatorji označili za izjemen dogodek v zgodovini čeških javnih medijev.
Po poročanju agencije Associated Press in Euronewsa je stavka vplivala na običajno programsko shemo obeh ustanov. Češka televizija je del programa nadomestila z arhivskimi vsebinami in krajšimi informativnimi oddajami, na radiu pa so predvajali glasbo, ponovitve ter obvestila o razlogih za protest.
Organizatorji so poudarili, da ne nasprotujejo vsaki spremembi financiranja, temveč predvsem načinu, na katerega vlada pripravlja reformo, in pomanjkanju zagotovil za dolgoročno neodvisnost javnih medijev.
Zaposleni opozarjajo, da bi zmanjšanje razpoložljivih sredstev lahko povzročilo odpuščanja, krčenje lastne produkcije, manj regionalnih vsebin in zmanjšanje obsega informativnega programa. Posebej jih skrbi možnost, da bi javna televizija in radio pri načrtovanju prihodnjih programov postala odvisna od vsakoletnih proračunskih odločitev.
Vlada te očitke zavrača in zatrjuje, da sprememba načina financiranja ne pomeni poseganja v uredniško politiko.
Na ulicah Prage več tisoč protestnikov
Stavki zaposlenih so se pridružili tudi protesti na ulicah. V torek se je v središču Prage zbralo več tisoč ljudi, ki so nasprotovali predlagani reformi in zahtevali ohranitev neodvisnega javnega obveščanja.
Med udeleženci so bili zaposleni v javnih medijih, študenti, predstavniki civilne družbe in drugi prebivalci. Podporo protestom so izrazili tudi sindikati, posamezni univerzitetni predstavniki, umetniki in druge organizacije.
Protestniki so opozarjali, da lahko neposredna finančna odvisnost od državnega proračuna ustvari dodatne možnosti političnega pritiska, zlasti kadar se mediji kritično ukvarjajo z delovanjem vlade.
Del protestnikov je na shodih nosil papirnata pokrivala, podobna tistim, ki jih uporablja priljubljeni lik iz čeških televizijskih animacij. Ta so postala eden od prepoznavnih simbolov nasprotovanja reformi.
Po poročanju Associated Press organizatorji napovedujejo tudi nov večji protest 15. novembra v praškem parku Letná, nekaj dni pred obletnico žametne revolucije leta 1989, ki je na Češkoslovaškem pomenila konec komunistične oblasti.
Vlada očitke zavrača: Javnih medijev ne želimo prevzeti
Premier Babiš vztraja, da reforma ni namenjena političnemu prevzemu javne televizije in radia. Po njegovih besedah želi vlada spremeniti sistem financiranja, povečati preglednost porabe javnega denarja in odpraviti obveznost, ki jo imajo gospodinjstva pri plačevanju prispevkov.
Kot poroča Euronews, je premier v ponedeljek, 2. novembra, zavrnil očitke, da želi vlada nadzorovati ali podržaviti javne medije. Zatrdil je, da so trditve protestnikov o nameravanem političnem prevzemu neutemeljene.
Vladna koalicija poudarja tudi, da se v Evropi uporabljajo različni modeli financiranja javnih medijev in da obvezni prispevek ni edina mogoča ureditev. V posameznih državah se javni mediji dejansko financirajo iz državnega proračuna ali s kombinacijo različnih virov.
Toda nasprotniki reforme opozarjajo, da sam način financiranja še ne pove dovolj o dejanski neodvisnosti. Odločilno je, kako so določena sredstva, kdo lahko vpliva na njihovo višino, ali obstajajo dolgoročna jamstva in ali so uredniške odločitve zaščitene pred političnim poseganjem.
Prav zato kritiki zahtevajo, da bi bile morebitne spremembe pripravljene po širši javni razpravi in ob sodelovanju obeh javnih medijskih ustanov.
Evropske novinarske organizacije opozarjajo na tveganja
Na predlagano reformo so se odzvale tudi številne mednarodne organizacije, ki se ukvarjajo s svobodo medijev. Evropska radiodifuzna zveza (EBU), Evropska zveza novinarjev, Mednarodni inštitut za tisk in organizacija Novinarji brez meja so skupaj z drugimi podpisniki 23. oktobra objavili opozorilo o tveganjih, povezanih s pospešenim sprejemanjem zakonodaje.
Organizacije so izrazile zaskrbljenost zaradi predvidenega zmanjšanja sredstev in postopka, v katerem je koalicija želela hitro izpeljati parlamentarno obravnavo. Opozorile so, da bi lahko tako obsežna sprememba vplivala na sposobnost javnih medijev, da izpolnjujejo svoje naloge in razvijajo nove storitve.
Med podpisniki skupnega opozorila je bila tudi RTV Slovenija, kar kaže, da razprava o češkem modelu presega meje države in zadeva širše vprašanje prihodnosti evropskih javnih medijev.
Organizacije se pri svojih pomislekih sklicujejo na evropski akt o svobodi medijev, ki od držav članic zahteva zagotavljanje ustreznega, trajnostnega in predvidljivega financiranja javnih medijev.
To ne pomeni, da evropska zakonodaja državam prepoveduje financiranje javnih medijev iz proračuna. Zahteva pa, da mora biti takšno financiranje urejeno na podlagi preglednih, objektivnih in vnaprej določenih meril ter da ne sme ogrožati uredniške neodvisnosti.
Evropska komisija spremlja dogajanje na Češkem
Dogajanje je pritegnilo tudi pozornost Evropske komisije. Njen tiskovni predstavnik Markus Lammert je v torek, 3. novembra, potrdil, da je Komisija v stiku s češkimi oblastmi in da preučuje njihov odgovor na predhodno poslano pismo glede načrtovanih sprememb.
Po poročanju čeških in evropskih medijev je Komisija seznanjena s tem, da je predlog zakona oktobra prestal prvo parlamentarno obravnavo, in spremlja njegov nadaljnji zakonodajni postopek.
Komisija za zdaj ni ugotovila kršitve evropskih pravil niti ni sporočila, da bi zaradi reforme že sprožila postopek proti Češki. Njena naloga je oceniti, ali bi končna ureditev zagotavljala zahtevano raven neodvisnosti, stabilnosti in preglednosti financiranja.
Pomembno je tudi, da Evropska komisija ne odloča, ali morajo češki državljani plačevati RTV-prispevek. Države članice lahko same izbirajo model financiranja, vendar morajo pri tem spoštovati skupna evropska pravila.
Kaj se lahko zgodi z reformo v prihodnjih mesecih?
Čeprav je spodnji dom češkega parlamenta 24. oktobra potrdil nadaljnjo obravnavo zakona, predlog še ni dokončno sprejet. Prestal je šele prvo od treh parlamentarnih branj, zato lahko poslanci njegovo vsebino še spreminjajo.
Parlamentarni odbor za medije in kulturo je 30. oktobra prekinil obravnavo predloga, nadaljnji postopki pa so predvideni v prihodnjih tednih. Po poročanju češkega portala iDNES prvotno načrtovana uveljavitev zakona 1. januarja 2027 ni več realistična, saj bi se lahko zakonodajni postopek nadaljeval tudi v prvi polovici prihodnjega leta.
Poleg tega Babiševa napoved prostovoljnega prispevka odpira novo vprašanje, ali bo vlada vztrajala pri prvotnem zakonskem predlogu ali pa bo pripravila drugačno ureditev. Podrobnosti nove zamisli še niso znane.
Če bo koalicija želela uvesti prostovoljno plačevanje, bo morala pojasniti, kako bi javna televizija in radio zagotavljala svoje storitve tudi ob morebitnem občutnem zmanjšanju števila plačnikov.
Za zdaj zato ni mogoče trditi, da je Češka RTV-prispevek že odpravila ali da bo prostovoljni model dejansko sprejet.
Razprava, ki presega češke meje
Češka razprava odpira vprašanje, s katerim se srečujejo tudi druge evropske države: kako javnim medijem zagotoviti dovolj sredstev za kakovostno delovanje, obenem pa preprečiti njihovo politično in finančno odvisnost.
Obvezni RTV-prispevek je za del prebivalcev dodatna finančna obremenitev, zlasti v času visokih življenjskih stroškov. Njegovi zagovorniki pa poudarjajo, da lahko stabilen in zakonsko določen vir financiranja javnim medijem zagotavlja večjo neodvisnost od vsakokratne vlade.
Financiranje iz državnega proračuna lahko po drugi strani odpravi neposredno plačevanje prispevkov, vendar zahteva ustrezne varovalke, ki preprečujejo, da bi se denar uporabljal kot sredstvo političnega vplivanja. Prostovoljni model pa odpira dodatna vprašanja o zanesljivosti prihodkov in dolgoročni vzdržnosti.
Češka vlada tako stoji pred odločitvijo, ki ne zadeva zgolj načina pobiranja denarja, temveč tudi prihodnjo organizacijo javne televizije in radia. Babiš vztraja pri spremembah, zaposleni in del javnosti jim nasprotujejo, Evropska komisija pa spremlja zakonodajni postopek.
Odgovor na vprašanje, ali bo Češka obvezni RTV-prispevek res odpravila in s čim ga bo nadomestila, bo znan šele po nadaljnjih političnih in parlamentarnih odločitvah.
Spletno uredništvo
