Rusija je v novem obsežnem zračnem napadu na Ukrajino zadela tudi gosto poseljene dele Kijeva, kjer je bila ubita najmanj ena oseba, več ljudi pa je bilo ranjenih. Balistične rakete so poškodovale univerzitetni kampus, študentske domove, stanovanjske stavbe in zdravstvene ustanove. Napad se je zgodil prav v času, ko sta se Moskva in Kijev dogovorila o omejenem humanitarnem premirju na jugu države.
Medtem v Evropi narašča zaskrbljenost zaradi ameriškega približevanja Rusiji, Združeni narodi pa v najnovejšem poročilu opozarjajo na vojne zločine in zločine proti človečnosti, povezane z ruskimi napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Rakete zadele univerzitetni kampus in stanovanjska območja
Ruske sile so v ponedeljek zvečer, 26. oktobra, in v noči na torek izvedle nov val raketnih in brezpilotnih napadov na ukrajinsko prestolnico. Eden od napadov je prizadel območje državne univerze za trgovino in ekonomijo v kijevskem okrožju Desnjanski, v bližini parka Kjoto in postaje podzemne železnice Lisova. Eksplozije so poškodovale univerzitetne objekte in študentske domove, razbita stekla pa so povzročila poškodbe tudi med študenti.
Po podatkih ukrajinskih oblasti je v napadih na prestolnico umrla najmanj ena oseba. Kijevsko tožilstvo je poročalo o 15 ranjenih, medtem ko je župan Vitalij Kličko v eni od zgodnejših ocen navedel 14 poškodovanih. Med prizadetimi so bili študenti in reševalci, poškodovane pa so bile tudi stanovanjske stavbe, šola in zdravstvene ustanove. V enem od napadov sta bila poškodovana dva člana reševalne ekipe, ki sta bila na poti na kraj dogodka.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napad ostro obsodil. Poudaril je, da so ruske balistične rakete zadele območje univerze, parka, postaje podzemne železnice in stanovanjskih stavb. Po njegovih besedah so bili zadeti gosto poseljeni deli mesta, v neposredni bližini katerih ni vojaških objektov. Napad je označil za neposreden udarec na mesto in njegovo civilno infrastrukturo.
Rusko obrambno ministrstvo je medtem kot enega od ciljev navajalo tudi kijevski Južni most, za katerega trdi, da se uporablja za prevoz vojaškega tovora. Ukrajinske oblasti so poročale o poškodbah prometne infrastrukture. Trditev Moskve o vojaški uporabi mostu ni neodvisno potrjena, prav tako ruska pojasnila ne spreminjajo dejstva, da so bile v napadih poškodovane številne civilne stavbe.
Humanitarno premirje v Oleških, napadi drugod po Ukrajini pa se nadaljujejo
Ob novih napadih na Kijev se je na jugu Ukrajine začelo izvajati omejeno humanitarno premirje. Dogovor med Rusijo in Ukrajino velja za območje mesta Oleški v okupirani Hersonski oblasti, kjer se je zaradi dolgotrajnih spopadov, miniranih cest in napadov z brezpilotnimi letalniki razvila izjemno huda humanitarna kriza.
Premirje je začelo veljati v torek, 27. oktobra, ob tretji uri zjutraj po kijevskem času. Njegov namen je omogočiti dostavo hrane, zdravil in druge nujne pomoči ter pripraviti varno evakuacijo prebivalcev, ki želijo zapustiti območje. Po ocenah Združenih narodov je v mestu in okolici ujetih do 2000 ljudi, ki se soočajo s pomanjkanjem osnovnih življenjskih potrebščin.
Pri doseganju dogovora je sodelovala tudi ameriška prva dama Melania Trump, ki je po pogovorih s predstavniki Združenih narodov in obeh sprtih strani pomagala pri vzpostavljanju humanitarne pobude. Predvideno je, da bodo predstavniki obeh strani preverili potrebe prebivalcev in organizirali pomoč oziroma evakuacijo.
Ukrajinski varuh človekovih pravic Dmitro Lubinec, ki vodi ukrajinsko pogajalsko skupino za to humanitarno operacijo, je potrdil začetek premirja in zagotovil, da ukrajinska stran spoštuje dogovorjene obveznosti. Začasno prekinitev ognja je potrdilo tudi rusko obrambno ministrstvo.
Toda dogovor velja samo za omejeno območje, povezano s humanitarno operacijo. Ne pomeni splošnega premirja med Rusijo in Ukrajino, zato se vojaške operacije drugod nadaljujejo. Prav to nasprotje med začasno ustavitvijo spopadov na enem območju in novimi raketnimi napadi na drugih delih države kaže, kako daleč sta sprti strani še vedno od celovitega dogovora o končanju vojne.
Trumpovo približevanje Putinu povzroča vse več napetosti z Evropo
Vzporedno z dogajanjem na bojišču se poglabljajo tudi politična nesoglasja med Washingtonom in evropskimi zaveznicami. Ameriški predsednik Donald Trump je v zadnjih tednih sprejel več odločitev in izjav, ki so v evropskih prestolnicah sprožile zaskrbljenost zaradi morebitnega slabljenja pritiska na Moskvo.
Med najbolj odmevnimi potezami so omilitev nekaterih gospodarskih sankcij proti Rusiji, energetski dogovori z Moskvo ter Trumpove kritične izjave o ukrajinskem predsedniku Zelenskem. Ameriški predsednik je ponovno odpiral tudi vprašanje politične legitimnosti ukrajinskega vodstva in pozival k novim volitvam v državi, ki se še vedno brani pred rusko invazijo.
Evropski politiki opozarjajo, da bi lahko takšno ravnanje oslabilo skupno zahodno stališče do vojne. Posebej problematična se jim zdi možnost, da bi Združene države in Rusija poskušale doseči dogovor o prihodnosti Ukrajine brez enakovrednega sodelovanja Kijeva in evropskih držav.
Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko Kaja Kallas je ameriško usmeritev kritizirala z oceno, da Washington Ukrajino potiska proti sprejetju pogojev, ki jih postavlja Vladimir Putin. Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozarjal na nevarnost političnega popuščanja agresorju, italijanska premierka Giorgia Meloni pa je izrazila pomisleke glede energetskih dogovorov, ki bi lahko oslabili sankcijski pritisk na Moskvo.
V evropskih razpravah se zato ponovno pojavljajo tudi zgodovinske primerjave s politiko popuščanja agresivnim silam pred drugo svetovno vojno. Takšne primerjave so politične ocene, ne dokaz, da se bodo zgodovinski dogodki ponovili. Kljub temu izražajo resno zaskrbljenost, da bi lahko dogovor, dosežen brez soglasja Ukrajine, spodbudil nadaljnje ruske ozemeljske zahteve.
Nemški kancler: O Ukrajini ni mogoče odločati brez Ukrajine
Nemški kancler Friedrich Merz je v torek med obiskom Singapurja odločno zavrnil možnost, da bi Washington in Moskva sama odločala o prihodnosti Ukrajine. Poudaril je, da pogajanja brez sodelovanja ukrajinskih oblasti ne morejo prinesti trajne rešitve, pri oblikovanju evropske varnostne ureditve pa morajo sodelovati tudi evropske države.
Merz je opozoril, da vojna ni zgolj vprašanje ukrajinskih meja, temveč zadeva celotno politično ureditev evropske celine. Nemčija bo po njegovih besedah Ukrajino podpirala, dokler ruski predsednik Vladimir Putin ne bo pripravljen končati vojne.
Obenem je kancler podprl diplomatska prizadevanja za vzpostavitev širšega pogajalskega formata, v katerem bi sodelovale Rusija, Ukrajina, Združene države in evropske države. Posebej je omenil konstruktivno vlogo Norveške in Finske pri iskanju možnosti za pogovore z Moskvo.
Finski predsednik Alexander Stubb in norveški premier Jonas Gahr Støre sta v torek opravila neposreden pogovor s Putinom, kar predstavlja pomemben premik v diplomatskih stikih z ruskim vodstvom. Vendar takšni pogovori še ne pomenijo, da se stališča približujejo. Moskva še naprej vztraja pri svojih zahtevah glede ukrajinskega ozemlja, Kijev pa zavrača pravno priznanje ruskih ozemeljskih osvojitev.
Združeni narodi: Ruski napadi na energetiko pomenijo zločine proti človečnosti
Mednarodna neodvisna preiskovalna komisija Združenih narodov za Ukrajino je 26. oktobra objavila novo poročilo, v katerem je ugotovila, da so ruske oblasti z načrtnimi napadi na ukrajinsko energetsko infrastrukturo zagrešile vojne zločine in zločine proti človečnosti.
Komisija je preučevala predvsem posledice napadov na elektrarne, toplarne in drugo energetsko infrastrukturo v zimskem obdobju 2025–2026, ko so se temperature ponekod spustile do minus 21 stopinj Celzija. Zaradi uničene infrastrukture je več milijonov prebivalcev ostalo brez elektrike, ogrevanja, vode ali plina, pogosto za daljša obdobja.
Preiskovalci so ugotovili, da so bili napadi izvajani sistematično in da so ruske oblasti vedele, kako pomembni so napadeni objekti za preživetje civilnega prebivalstva. Po ugotovitvah komisije je šlo za državno politiko povzročanja trpljenja z odvzemanjem osnovnih življenjskih pogojev, ne zgolj za posamezne napade z naključnimi civilnimi posledicami.
Pri pripravi poročila so preiskovalci med drugim upoštevali pričevanja 255 ljudi iz različnih ukrajinskih regij. Posebej hude posledice so občutili starejši, invalidi, bolniki in družine, ki se zaradi izpadov električne energije niso mogli ogrevati, uporabljati medicinskih naprav ali se varno umakniti v zaklonišča.
Komisija je preiskovala tudi novačenje tujih državljanov v ruske oborožene sile. Ugotovila je prepričljive dokaze, da so ruske oblasti v sodelovanju s posredniki z zavajanjem in prisilo novačile moške iz 29 držav. Nekateri so bili v Rusijo privabljeni z obljubami o civilni zaposlitvi, po prihodu pa so bili prisiljeni podpisati vojaške pogodbe v jeziku, ki ga niso razumeli, in poslani na fronto.
Rusija ugotovitve komisije zavrača in vztraja, da so njeni vojaški napadi usmerjeni proti ciljem, povezanim z ukrajinskimi oboroženimi silami. Komisija Združenih narodov pa je poudarila, da mednarodno humanitarno pravo prepoveduje namerne napade na civiliste in civilne objekte.
Romunija opozarja na domnevno rusko sabotažno mrežo
Zaskrbljenost zaradi ruskih dejavnosti se povečuje tudi zunaj ukrajinskih meja. Romunske obveščevalne službe so razkrile preiskavo domnevne sabotažne mreže, za katero sumijo, da jo je usmerjala Rusija in da je bila povezana s požarom v industrijskem objektu v okrožju Brașov septembra letos.
Po navedbah romunskih oblasti naj bi bila mreža povezana tudi z načrtovanjem napadov na druge industrijske in vojaško pomembne objekte v širši regiji. V preiskavi so se znašli trije tuji državljani, dva Belorusa in en Ukrajinec. Dva osumljenca so prijeli v Nemčiji, tretji pa je na Poljskem, romunske oblasti pa si prizadevajo za njihovo izročitev.
Romunski predsednik Nicușor Dan je domnevno sabotažno dejavnost označil za resno kršitev suverenosti in varnosti države članice zveze NATO. Opozoril je, da se Romunija sooča s širšim vzorcem hibridnih groženj, ki vključujejo dezinformacije, kibernetske napade, poskuse vplivanja na politične procese in sabotaže.
Romunske oblasti so zaradi primera na pogovor poklicale ruskega veleposlanika. Rusko veleposlaništvo obtožbe zavrača in trdi, da zanje niso bili predstavljeni verodostojni dokazi. Preiskava zato še ne pomeni, da je odgovornost vseh osumljenih ali ruske države že pravnomočno ugotovljena.
Primer kljub temu dodatno opozarja na varnostne izzive, s katerimi se soočajo evropske države. Vojna v Ukrajini se namreč ne odraža samo v vojaških spopadih, temveč tudi v okrepljenih obveščevalnih dejavnostih, kibernetskih grožnjah in strahu pred napadi na kritično infrastrukturo.
Humanitarno premirje še ne pomeni poti do konca vojne
Začasna prekinitev spopadov v Oleških predstavlja pomembno možnost za pomoč civilistom, ki so se znašli v izjemno težkih razmerah. Toda hkrati nadaljevanje raketnih napadov na Kijev in druga ukrajinska mesta kaže, kako omejen je njen dejanski doseg.
Diplomatska prizadevanja se sicer krepijo, vendar ostajajo temeljna vprašanja nerešena. Rusija še naprej zahteva ozemeljske in varnostne koncesije, Ukrajina vztraja pri svoji suverenosti, evropske države pa opozarjajo, da trajnega miru ni mogoče doseči brez sodelovanja države, katere prihodnost je predmet pogajanj.
Ob približevanju nove zime se povečuje tudi nevarnost nadaljnjih napadov na energetsko infrastrukturo. Najnovejše ugotovitve Združenih narodov kažejo, da takšni napadi niso zgolj vprašanje vojaške strategije, temveč lahko pomenijo najhujše kršitve mednarodnega prava, kadar so načrtno usmerjeni v povzročanje trpljenja civilnega prebivalstva.
Ukrajina tako vstopa v novo obdobje negotovosti. Na eni strani se odpirajo omejene humanitarne in diplomatske možnosti, na drugi pa se nadaljujejo napadi, ki terjajo življenja in uničujejo infrastrukturo. Dokler se vojaški cilji Moskve in zahteve Kijeva ne bodo približali, bodo posamezni dogovori o premirju predvsem kratkotrajna olajšanja, ne pa zagotovilo trajnega miru.
Spletno uredništvo
