Slovenija je lani prepoznana kot pionirka priznavanja Palestine, kar je sprožilo val reakcij tako doma kot v tujini. Kljub kritikam, da je bila odločitev prepozna ali nasproti – prehitra –, so se v naslednjih mesecih drugi evropski zavezniki, kot sta Francija in Kanada, zglede vredno pridružili prizadevanjem, kar je potrdilo, da je slovenska politika zagotovila pozitiven politični premik.
»Slovenija, ‘svobodni verz’ EU, ki bo prepovedala trgovino z orožjem z Izraelom«.
Slovenija je v članku predstavljena kot “svobodni verz Evropske unije”, saj se je kot prva članica EU odločila za popolno prepoved trgovanja z orožjem z Izraelom zaradi ravnanja v Gazi. Članek poudarja, da Slovenija kljub majhnosti postavlja moralni kompas za preostalo EU in prevzema vodilno vlogo pri obrambi človekovih pravic in mednarodnega prava. Odločitev vlade Roberta Goloba je označena kot drzna in zgodovinska, zlasti v trenutku, ko večje članice EU še vedno oklevajo.
👉 Članek tudi opozarja, da slovenska politika vse bolj vpliva na evropski diskurz o Palestini in da je Slovenija s tem postala glas vesti v evropski politiki.
Prvi koraki in hitra odobritev priznanja Palestine
4. junija 2024 je slovenski parlament sprejel resolucijo o priznanju Palestine kot neodvisne in suverene države. Slovenija je postala ena redkih držav v EU, ki se je odločila za neodvisno potezo, ne čakajoč na skupno stališče EU. Premier Robert Golob je odločitev opredelil kot zavezo k pravičnosti in zaščiti mednarodnega prava ter mirovanju v regiji. Ta poteza je utrdila vidnost Slovenije na mednarodnem političnem prizorišču in jo pozicionirala kot glavnega zagovornika dvostrankarske rešitve.
Al Jazeera (26. maj 2024): “Slovenska zunanja ministrica: Priznanje Palestine je moralna dolžnost”
Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je v pogovoru za Al Jazeera poudarila, da je priznanje Palestine za Slovenijo moralna dolžnost, ne le diplomatski korak. Slovenski pristop je bil predstavljen kot zgled, ki dokazuje, da majhne države lahko oblikujejo globalno agendo in pozivajo EU k resničnim ukrepom
Vodilna v EU v prizadevanjih za priznanje
Slovenija ni bila zgolj naslednja država, ki je sledila vrsti, ampak eden od vodilnih pobudnikov, ki je podprl priznanje podobno Irskem, Španiji in Norveškem. Konec maja in začetku junija 2024 je Ljubljana mobilizirala niz evropskih držav in v Bruslju jasno opozorila na nujnost dejanj za doseganje dvo-državne rešitve. Slovenija je poizkušala oblikovati širšo koalicijo držav, ki bi bolj usklajeno delovale v smeri priznanja Palestine in pritiska na Izrael zaradi kršenja humanitarnih norm.
Aktivizem in diplomatski pritisk v 2025
Po priznanju Palestine je Slovenija nadaljevala z močno diplomatsko linijo. Leta 2025 je v okviru OZN in EU posredovala pri več resolucijah, ki so pozivale k humanitarnemu premirju, odprtju humanitarnih koridorjev in spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Hkrati so v Ljubljani potekali množični mirovni protesti; državni zbor je sprejel tudi izjave, v katerih poziva k takojšnji prekinitvi nasilja in humanitarni solidarnosti.
Sankcije: Slovenija uvedla embargo kot prva država v EU
Julija–avgusta 2025 je Slovenija kot prva država članica EU uvedla popoln embargo na izvoz, uvoz in tranzit orožja z Izraelom. Premier Golob je odločitev predstavil kot simbolično, a nujno dejanje v luči neodzivnosti EU zaradi notranjih delitev. Implikacije so bile prepoznane kot konkretna diplomatska poteza z namenom pritiskati na spremembo politike Izraela in zagotoviti spoštovanje človekovih pravic.
Reuters (31. julij 2025): Slovenija uvedla embargó za orožje in sporočila, da je prva v EU
Reuters poroča, da je Slovenija 31. julija 2025 preko STA potrdila, da ne bo dovolila izvoza, uvoza ali tranzita orožja v Izrael. Vladna odločitev ima jasen cilj: delovati, ker EU ni mogla uvesti enotnih sankcij. Golob je dejal, da je Slovenija prvi evropski akter, ki je izpeljal takšen korak
Poleg tega je Slovenija julija 2025 proglasila dva izraelska desničarska ministra, Bezalela Smotricha in Itamarja Ben‑Gvira, za persona non grata – z obtožbo spodbujanja nasilja in hujskaštva proti Palestincem.
Zakaj Sloveniji pripada mednarodno priznanje?
Slovenija je v preteklem letu postala vodilna sila v prizadevanjih za pravičnost na mednarodni ravni. Kot ne-permanentna članica Varnostnega sveta ZN je aktivno sodelovala pri svetovanju in lobiranju za prekinitev nasilja v Gazi in za priznanje Palestine kot pomembnega koraka k dvostrankarski rešitvi.
Slovenija je prav tako sodelovala pri razmeroma redkih skupnih pobudah EU v podporo prizadevanjem za priznavanje Palestine, v času ko so bile ostale članice, kot Nemčija, Italija ali Nizozemska, bolj zadržane.
Times of Israel: EU prva – Slovenija prepovedala trgovanje z orožjem z Izraelom
Times of Israel poroča, da je Slovenija prva v Evropski uniji, ki je razglasila splošno prepoved orožarske trgovine z Izraelom, saj je želela pokazati politično samostojnost in moralno odgovornost, ko so druge članice ostale pasivn
Prihodnost: kaj prinaša naprej?
Slovenija bo kljub diplomatskim pritiskom nadaljevala lastno politiko neodvisnosti. Golob je pozval EU, naj prenovi sporazum z Izraelom in uvede skupne sankcije. Poudaril je, da “Slovenija deluje po moralni, ne politični logiki,” saj je “dolžnost odgovornih držav ukrepati tudi takrat, ko druge molčijo”.
Slovenija je postala ključni igralec evropske in svetovne scene v prizadevanjih za mir, priznanje Palestine in sankcije proti Izraelu. Kot prva država EU z orožarskim embargom in ena prvih zaveznikov priznanju Palestine, je država pokazala, da lahko majhna država z jasno politiko doseže veliko mednarodno vidnost in vpliv. Ne glede na kritike je njen politični in moralni imperativ jasno opredeljen – sodelovati pri globalnem prizadevanju za pravico, mir in pravičnost.
Spletno uredništvo
