Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril, da bi lahko načrti ameriškega predsednika Donalda Trumpa za novo evropsko varnostno ureditev prinesli nevarne posledice za celotno Evropo. Trump po srečanju s posebnim odposlancem ruskega predsednika Vladimirja Putina napoveduje velik sporazum, ki naj ne bi zajemal samo Ukrajine, temveč tudi širše odnose med Evropo in Rusijo. Toda Zelenski opozarja, da bi bilo nevarno razpravljati o prihodnji evropski varnosti, dokler Rusija nadaljuje vojno proti Ukrajini. Posebej odločno je zavrnil možnost nove delitve Evrope na vplivna območja velikih sil. »Nočemo Jalte 2.0,« je poudaril v pogovoru za CNN.
Le nekaj dni pred novim krogom mirovnih pogajanj med Ukrajino in Rusijo se med Kijevom in Washingtonom odpirajo nova vprašanja o prihodnosti evropske varnosti. Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek napovedal možnost obsežnega dogovora, ki bi po njegovih besedah lahko presegel ukrajinsko vprašanje in zajel skoraj celotno Evropo.
Njegove izjave so sprožile precejšnjo pozornost, saj Bela hiša še ni predstavila podrobnega načrta. Po poročanju ameriške televizije CNN nekateri evropski predstavniki, seznanjeni z diplomatskimi pogovori, niso vedeli, na kakšen konkretni sporazum se Trump sklicuje.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petkovem intervjuju za CNN, katerega poudarke so danes povzeli številni tuji mediji, izrazil resne pomisleke. Pojasnil je, da je o možnosti širšega evropskega varnostnega dogovora izvedel med pogovorom z ameriškima odposlancema Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem, vendar tudi sam ne pozna vseh podrobnosti.
Njegovo osrednje sporočilo je jasno: najprej je treba končati rusko vojno proti Ukrajini, nato določiti varnostna jamstva za Ukrajino in šele zatem razpravljati o širši evropski varnostni ureditvi.
Trump po srečanju s Putinovim odposlancem napovedal velik sporazum
Donald Trump se je v četrtek v Beli hiši srečal s Kirilom Dmitrijevom, posebnim odposlancem ruskega predsednika Vladimirja Putina in vodjo ruskega državnega investicijskega sklada. Po srečanju je novinarjem napovedal možnost velikega dogovora, ki bi po njegovih besedah lahko prinesel pomembne spremembe v evropskih varnostnih odnosih.
Ameriški predsednik je dejal, da bo šlo za obsežen sporazum, ki bo vključeval več kot samo Ukrajino, morda celo vso Evropo. Ob tem je izrazil prepričanje, da bodo z dogovorom vsi zadovoljni, vendar ni pojasnil, katere države bi sodelovale, kakšne obveznosti bi prevzele in kaj bi v zameno zahtevala Rusija.
Trump je že večkrat napovedoval skorajšnji preboj v pogajanjih o končanju vojne, vendar dosedanja diplomatska prizadevanja niso prinesla trajnega premirja. Tokratna pobuda je še posebej občutljiva, ker se ne nanaša zgolj na razmere v Ukrajini, temveč odpira tudi vprašanja prihodnjih odnosov med Rusijo, Evropsko unijo in zvezo Nato.
Kot poroča Reuters, se je srečanje zgodilo v času intenzivnih priprav na nova tristranska pogajanja v Abu Dabiju. Ameriška administracija poskuša pred prihajajočo zimo doseči napredek pri končanju vojne, čeprav stališča Moskve in Kijeva ostajajo močno oddaljena.
Zelenski: Najprej konec vojne, nato varnostna jamstva
Ukrajinski predsednik je v pogovoru z novinarjem CNN Jakom Tapperjem poudaril, da mora biti vrstni red pogajanj jasno določen. Po njegovem mnenju bi razprava o novi evropski varnostni ureditvi pred končanjem vojne pomenila nevarno spremembo prednostnih nalog.
Zelenski je opozoril, da Rusija za zdaj ne kaže pripravljenosti na konkretne korake za ustavitev spopadov. Ukrajina po njegovih besedah podpira premirje in zmanjševanje napetosti, vendar morajo biti mirovni dogovori podprti z dejanskimi zavezami.
Posebej ga skrbi možnost, da bi Moskva skušala vprašanje prihodnje evropske varnostne ureditve postaviti pred razpravo o končanju agresije. Takšen pristop bi lahko Rusiji omogočil, da bi svoje širše geopolitične zahteve vključila v pogajanja, še preden bi bila dosežena rešitev za Ukrajino.
»Za nas to ni preprosto in je lahko nevarno,« je opozoril Zelenski. Dodal je, da bi bilo takšno dogovarjanje lahko še nevarnejše za Evropsko unijo, saj bi neposredno vplivalo na prihodnje varnostne odnose na celini.
Ukrajina sicer ni članica Evropske unije ali zveze Nato, vendar se po besedah Zelenskega njena prihodnost ne more ločevati od evropske varnosti. Ruska invazija namreč ni odprla zgolj vprašanja ukrajinskih meja, temveč tudi spoštovanja suverenosti držav in njihove pravice do samostojnega odločanja.
»Nočemo Jalte 2.0«: Opozorilo pred novo delitvijo Evrope
Najodmevnejši del Zelenskega nastopa je bilo opozorilo pred ponovitvijo zgodovinskih dogovorov, pri katerih so velike sile odločale o prihodnosti evropskih držav.
»Nočemo Jalte 2.0. Nočemo, da nas Rusija razdeli,« je poudaril ukrajinski predsednik.
Njegova izjava se nanaša na konferenco na Jalti februarja 1945, ko so se ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt, britanski premier Winston Churchill in sovjetski voditelj Josif Stalin dogovarjali o povojni ureditvi Evrope. Čeprav konferenca sama ni formalno določila vseh poznejših meja vplivnih območij, je postala simbol dogovarjanja velikih sil o prihodnosti manjših držav.
Zelenski s takšno primerjavo opozarja na nevarnost, da bi Rusija v okviru širšega sporazuma poskušala doseči omejitve, ki bi vplivale na samostojno odločanje evropskih držav o njihovih varnostnih povezavah.
Moskva že dolgo nasprotuje širitvi zveze Nato proti vzhodu. Ruski predstavniki so v preteklosti zahtevali tudi spremembe vojaške prisotnosti zavezništva v državah vzhodne Evrope, pri čemer so se sklicevali na varnostno ureditev pred širitvijo Nata leta 1997.
Prav zato je vprašanje, ali bi prihodnji sporazum obravnaval tudi razporeditev zavezniških sil in varnostne odločitve evropskih držav, politično izjemno občutljivo. Takšni dogovori bi lahko neposredno vplivali na države, ki so se Natu pridružile po koncu hladne vojne.
Kushner predstavil pet ciljev nove varnostne ureditve
Nekoliko več podrobnosti o ameriških načrtih je predstavil Trumpov svetovalec in zet Jared Kushner, ki sodeluje pri diplomatskih prizadevanjih za končanje vojne.
Po srečanjih z ukrajinskimi, evropskimi in Natovimi predstavniki v Bruslju je pojasnil, da Washington preučuje možnost širše evropske varnostne ureditve, ki bi zmanjšala tveganje prihodnjih spopadov.
Predlog temelji na petih usmeritvah: stalnih varnostnih posvetovanjih, zanesljivih komunikacijskih kanalih v kriznih razmerah, večji preglednosti vojaških dejavnosti, vzajemnih ukrepih za zmanjševanje nevarnosti zaostrovanja ter dolgoročnem okviru evropske varnosti.
Kushner je poudaril, da mora vsak dogovor spoštovati suverenost, ozemeljsko celovitost in pravico držav do samostojnega odločanja. Po njegovih besedah nobena država ne bi smela imeti pravice veta na varnostne odločitve druge države, Nato pa bi ostal osrednji steber evropske kolektivne obrambe.
Toda med splošnimi načeli in dejanskim dogovorom ostaja velika razlika. Za zdaj ni jasno, katere konkretne obveznosti bi morale sprejeti posamezne države, kakšna bi bila vloga Rusije in kako bi se dogovor povezoval z morebitnimi varnostnimi jamstvi za Ukrajino.
Prav te nejasnosti povzročajo zaskrbljenost v Kijevu in delu evropskih političnih ter varnostnih krogov.
Evropska unija opozarja: Putin nima pravice veta
Na ameriške zamisli se je odzvala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas, ki je med obiskom Varšave opozorila, da Evropa že ima vzpostavljeno varnostno ureditev.
Po njenih besedah osrednja težava ni pomanjkanje sporazumov, temveč dejstvo, da jih Rusija krši. Poudarila je, da Nato Rusiji ne predstavlja grožnje in da Moskva nima pravice odločati o varnostnih izbirah evropskih držav.
»Putin nima pravice veta na evropsko varnost,« je opozorila Kallasova po poročanju Radia Svobodna Evropa.
Dodala je, da Evropske unije ni mogoče izključiti iz pogajanj o dogovoru, ki bi neposredno vplival na varnost evropske celine. Kakršna koli širša ureditev bi namreč zahtevala sodelovanje držav, na katere bi se njene določbe nanašale.
Takšno stališče kaže, da se evropske institucije zavedajo nevarnosti morebitnega dogovarjanja med Washingtonom in Moskvo brez jasnega sodelovanja evropskih držav. Vprašanje prihodnje varnosti ni omejeno na odnos med ZDA in Rusijo, saj bi njegove posledice neposredno občutile tudi članice Evropske unije in Nata.
V Abu Dabiju nova pogajanja, toda razlike ostajajo velike
Diplomatska razprava se zaostruje tik pred novim krogom mirovnih pogajanj, ki naj bi potekala 10. in 11. novembra v Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih.
Po poročanju Reutersa bodo za pogajalsko mizo sedli predstavniki Ukrajine, Rusije in Združenih držav Amerike. Ameriško delegacijo naj bi vodila Steve Witkoff in Jared Kushner, pogovori pa bodo namenjeni možnostim za končanje vojne, povojnim varnostnim jamstvom, zmanjševanju napetosti in humanitarnim vprašanjem.
To bodo prvi tovrstni tristranski pogovori po februarju, ko je diplomatska prizadevanja dodatno zapletla ameriško-izraelska vojna proti Iranu.
Kljub ponovnemu zagonu pogajanj med Moskvo in Kijevom ostajajo pomembna nesoglasja. Med najtežjimi vprašanji so prihodnost ukrajinskih ozemelj pod rusko okupacijo, varnostna jamstva za Ukrajino in način njihovega izvajanja.
Rusija vztraja pri zahtevah, ki jih Ukrajina zavrača kot poseg v svojo suverenost in ozemeljsko celovitost. Kijev medtem zahteva takšna varnostna jamstva, ki bi preprečila ponovitev ruske agresije po morebitnem mirovnem sporazumu.
Zelenski zato opozarja, da dogovor brez jasnih mehanizmov za zaščito Ukrajine ne bi zagotovil trajnega miru. Po njegovem mnenju mora biti vsak sporazum dovolj konkreten, da bi omogočil odziv mednarodnih partnerjev ob morebitni novi ruski agresiji.
Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost popuščanja Moskvi
Predlog širše evropske varnostne ureditve je sprožil pomisleke tudi med strokovnjaki za Rusijo in mednarodno varnost.
Glen Howard, predsednik ameriške organizacije Saratoga Foundation, je za Radio Svobodna Evropa opozoril, da bi že vključitev prihodnje razporeditve Natovih sil v pogajanja z Moskvo lahko ustvarila nevaren precedens.
Po njegovem mnenju bi Rusija takšno razpravo lahko razumela kot priložnost za ponovno odpiranje vprašanj, povezanih s širitvijo Nata in varnostnim položajem vzhodnoevropskih držav.
Nekdanji ameriški veleposlanik v Ukrajini John Herbst pa je opozoril, da je težko oblikovati varnostna jamstva, ki bi bila hkrati dovolj močna za zaščito Ukrajine in sprejemljiva za Rusijo.
Po njegovi oceni Moskva ne kaže pripravljenosti na pomembne kompromise, zato obstaja nevarnost, da bi se diplomatska prizadevanja osredotočila na širše varnostne dogovore, ne da bi Rusija najprej pristala na dejansko ustavitev vojne.
Takšne ocene predstavljajo stališča posameznih strokovnjakov, ne pa dokaz, da ameriška administracija že pripravlja dogovor, ki bi Rusiji zagotavljal vpliv nad evropskimi državami. Vendar kažejo, zakaj so nejasne napovedi o novi varnostni ureditvi sprožile toliko vprašanj.
Vojna se nadaljuje kljub diplomatskim prizadevanjem
Medtem ko Washington, Kijev in Moskva pripravljajo nova pogajanja, se ruski napadi na Ukrajino nadaljujejo. Po poročanju Associated Press so ruski napadi v zadnjih dneh povzročili nove civilne žrtve in poškodbe energetske infrastrukture.
Ukrajina se pred prihajajočo zimo sooča z dodatnim pritiskom na elektroenergetski sistem, saj napadi na proizvodne in distribucijske zmogljivosti otežujejo oskrbo prebivalstva z električno energijo.
Kijev zato poleg diplomatskih pogajanj od zahodnih partnerjev še naprej zahteva vojaško pomoč, predvsem sisteme zračne obrambe in strelivo za prestrezanje ruskih raket ter brezpilotnih letalnikov.
Zelenski poudarja, da mora biti pripravljenost Rusije na mir vidna tudi v konkretnih dejanjih. Samo politične izjave in napovedi prihodnjih sporazumov po njegovem mnenju niso dovolj, če se napadi na ukrajinska mesta in infrastrukturo nadaljujejo.
Kdo bo odločal o prihodnosti evropske varnosti?
Trumpova napoved velikega sporazuma je odprla vprašanje, ki presega vojno v Ukrajini. Gre za to, kdo bo sodeloval pri oblikovanju prihodnjih evropskih varnostnih pravil in ali bodo imele vse prizadete države možnost samostojno odločati o svojih interesih.
Ameriška administracija poudarja, da želi zmanjšati nevarnost prihodnjih spopadov in vzpostaviti dolgoročno stabilnost. Ukrajina in evropski predstavniki pa opozarjajo, da mora vsak dogovor temeljiti na spoštovanju državne suverenosti, ozemeljske celovitosti in obstoječih mednarodnih zavez.
Za Zelenskega je zato najpomembnejše, da se pogajanja ne začnejo pri širših zahtevah Moskve, temveč pri vprašanju, kako ustaviti rusko agresijo in preprečiti njeno ponovitev.
Njegovo opozorilo pred »Jalto 2.0« je predvsem svarilo, da mir v Evropi ne sme nastati na podlagi dogovarjanja o vplivnih območjih, v katerem bi velike sile odločale o prihodnosti drugih držav.
Prihodnji teden bodo pogajanja v Abu Dabiju pokazala, ali lahko Washington, Moskva in Kijev približajo stališča glede končanja vojne. Hkrati pa bo vse pomembnejše vprašanje, ali Trumpova zamisel o velikem evropskem varnostnem dogovoru pomeni pot do trajnejšega miru ali odpira nova tveganja za evropsko varnost.
Spletno uredništvo
