Obvezni zdravstveni prispevek se s sedanjih 39,36 evra ne bo izredno zvišal na 48,60 evra mesečno, kot je predlagal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) temveč le redna uskladitev na 43,11 evrov mesečno. Minister za zdravje Tadej Ostrc je v današnji izjavi za medije predlog zavrnil, ker finančnih težav zdravstva ne želi reševati z dodatnim obremenjevanjem ljudi.
Od zavoda pričakuje strožji nadzor nad porabo denarja. V opoziciji medtem odpirajo drugo vprašanje: koliko je k finančnim pritiskom na zdravstveno blagajno prispevala vlada sama, ko je z rebalansom zmanjšala sredstva za ZZZS?
Namesto višjega prispevka nad podvajanje preiskav
»Nobenega izrednega zvišanja prispevka ne bo,« je izjavo začel Ostrc. Ministrstvo za zdravje je s predlogom zavoda seznanjeno, vendar ga ne podpira. »Finančnih izzivov zdravstvenega sistema ne moremo reševati tako, da vedno znova dodatno obremenjujemo ljudi. Najlažje je sistem prevaliti na žepe ljudi. Vodilo te vlade pa je drugačno,« je dejal.
Zdravstvena blagajna je po ministrovih besedah zbrala 5,8 milijarde evrov. Ministrstvi za zdravje in finance zdaj skupaj z ZZZS iščeta način, kako zagotoviti vzdržno financiranje javnega zdravstva, ne da bi zmanjšali pravice zavarovancev. »Vsaka institucija ima svojo odgovornost. Od ZZZS pričakujemo konkretne predloge za učinkovitejšo porabo denarja in obvladovanje prihodkov,« je povedal Ostrc.
Zavod bi moral po ministrovem mnenju okrepiti finančni in poslovni nadzor ter ugotoviti, kje se po nepotrebnem ponavljajo zdravstvene storitve, preiskave in administrativni postopki. »Denar mora biti namenjen zdravljenju ljudi, ne pa neučinkovitosti sistema,« je poudaril.
Za leto 2027 ocenjeni razkorak znaša skoraj 188 milijonov evrov
Ostrc vzroke za del finančnih pritiskov pripisuje odločitvam prejšnje vlade. Ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja leta 2024 je razlika med prihodki in odhodki zdravstvene blagajne po njegovih besedah znašala približno 135 milijonov evrov. Za leto 2027 je ZZZS ta razkorak ocenil že na skoraj 188 milijonov evrov.
Dodatne izdatke je po ministrovih besedah prinesla plačna reforma javnega sektorja, katere letni učinek za ZZZS je za prihodnje leto ocenjen na 123 milijonov evrov. Odhodki zavoda rastejo tudi zaradi zvišanja minimalne plače in uvedbe zimskega regresa. »Gre za sistemske posledice odločitev prejšnje vlade, s katerimi se moramo soočiti. Vendar odgovora nanje ne moremo iskati v višjih prispevkih ljudi,« je dejal.
Kljub opozorilom ZZZS ministra ne skrbi, da bi se zdravstveni sistem začel krhati. Ministrstvo pripravlja sistemske ukrepe, pri katerih Ostrc veliko možnosti za izboljšanje vidi v obvladovanju dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Ob pripravi rešitev za hitrejšo vrnitev na delovno mesto je zagotovil, da bolnih ljudi, ki niso zmožni za delo, v nobenem primeru ne bodo pošiljali nazaj v službo. Omenil je tudi zakon o dostopnosti do zdravstvenih storitev ter učinkovitejšo porabo javnega denarja pri nabavah in poslovanju zdravstvenih zavodov.
Opozicija opozarja na 100 milijonov evrov manj za ZZZS
Poslanka Gibanja Svoboda in predsednica odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič je pozdravila napoved, da izrednega dviga ne bo. Vendar je skrb ZZZS ob predvidenem izpadu denarja po njeni oceni upravičena. Kot je povedala, je zavod po njenih informacijah ministrstvu predstavil več scenarijev in ga pozval, naj sredstva zagotovi v proračunu.
Na vlogo proračuna sta opozorili tudi nekdanji koalicijski partnerici SD in Levica, danes opozicijski stranki. Pri vprašanju, kdo je ustvaril finančno vrzel, po njunem ni mogoče prezreti dejstva, da je sedanja koalicija z letošnjim rebalansom sredstva za ZZZS zmanjšala za 100 milijonov evrov. Spremembe se po njunih navedbah obetajo tudi pri naložbah v zdravstvu, saj so načrtovane prerazporeditve sredstev v integralni proračun.
V SD poudarjajo, da so finance zavoda pod pritiskom že dlje časa: potrebe prebivalstva rastejo, medicina zmore več, kadri pa ostajajo omejeni. Podpirajo proračunsko sofinanciranje ZZZS in uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka. Po njihovi oceni je to pomagalo stabilizirati zdravstveno blagajno, vendar ne zadostuje. Nadaljevati je treba tudi naložbe, so dodali.
V Levici so ministra kritizirali, da se po zmanjšanju javnih sredstev z zavrnitvijo izrednega zvišanja postavlja v vlogo zaščitnika ljudi. Opozorili so tudi na razliko med predlaganim dvigom in veljavno ureditvijo: obvezni zdravstveni prispevek se že zdaj redno usklajuje z rastjo plač.
»Vprašanje je preprosto: če vlada najprej zmanjša javna sredstva za zdravstvo, nato pa dodatno obremenjuje njegovo financiranje, kdo naj na koncu plača račun? In predvsem, zakaj vedno tisti z najnižjimi dohodki,« so zapisali v Levici.
Svoboda in SD svarita pred večjo vlogo zasebnikov
Kozlovič je zavrnila očitek, da je za sedanje stanje odgovorna prejšnja vlada, v kateri je zdravstveni resor vodilo Gibanje Svoboda. Po njeni oceni minister kaže na predhodnike, ker sedanja vlada nima rešitev in na vsakem koraku išče sovražnike. »Zdaj je očitno na vrsti ZZZS, kar je sprevrženo, ker ceno plačujemo pacienti,« je dejala. Odgovornost vlade je, da na prvo mesto postavi pacienta, sama pa v vsakem sprejetem ukrepu vidi prednost za kapital.
Poslanka je izrazila prepričanje, da vlada načrtno slabi ZZZS. Tako bi po njenem dobila razlog za prodajo delnic Vzajemne in za to, da na trg obveznega zdravstvenega zavarovanja povabi zasebne zavarovalnice, ki bi služile na račun zdravja državljanov. Podoben pomislek so izrazili v SD. Koalicija želi po njihovi oceni javnemu zdravstvu, ki skrbi za nujne in najtežje primere, očitati neučinkovitost, ga oslabiti in nato čim več storitev prenesti na zasebnike.
Kozlovič je prehod z dopolnilnega zavarovanja na obvezni prispevek pojasnila tudi z napovedmi zavarovalnic o podražitvi. Brez spremembe bi mesečni znesek po njeni oceni danes »zagotovo znašal več kot 65 evrov«. »To so bile napovedi, mi smo takrat na prvo mesto postavili paciente,« je dejala. Tudi v Svobodi so za naslednjo fazo predvidevali preoblikovanje obveznega prispevka, vendar jih skrbi, da sedanja koalicija pod tem razume amerikanizacijo javnega zdravstva.
Spletno uredništvo



