Iz lokalnih medijev

Slovenija na neslavnem vrhu Evrope: Ujme povzročile za 9.541 evrov škode na prebivalca, skoraj vse ostalo nezavarovano

Slovenija se je znašla na vrhu evropske lestvice, na kateri si ne želi biti nobena država. Po najnovejših podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) so poplave, neurja, suše in drugi vremenski ekstremi med letoma 1980 in 2025 pri nas povzročili za kar 9.541 evrov gospodarske škode na prebivalca. To je skoraj trikrat toliko kot v Španiji, ki zaseda drugo mesto, in skoraj štirikrat toliko kot v sosednji Avstriji. Še posebej skrb vzbujajoč je podatek, da je bilo v Sloveniji zavarovanih le tri odstotke nastale škode. Evropska unija je medtem zaradi vremenskih in podnebnih ujm v obravnavanem obdobju utrpela za približno 920 milijard evrov izgub, skoraj tretjino samo v zadnjih petih letih.

Slovenija je zaradi svoje geografske lege, razgibanega površja in številnih vodotokov že dolgo izpostavljena različnim naravnim nevarnostim. Poplave, neurja z močnim vetrom in točo, zemeljski plazovi, suše ter pozebe so v preteklih desetletjih prizadeli številne slovenske kraje, uničevali domove, poškodovali prometno in komunalno infrastrukturo ter povzročali veliko škodo v gospodarstvu in kmetijstvu. Najnovejši evropski podatki zdaj razkrivajo, kako veliko je bilo skupno finančno breme teh dogodkov in kako izrazito Slovenija izstopa v primerjavi z drugimi članicami Evropske unije.

Evropska agencija za okolje je v posodobljenem pregledu gospodarskih posledic vremenskih in podnebnih ekstremov ugotovila, da je bila Slovenija med letoma 1980 in 2025 najbolj prizadeta država EU glede na število prebivalcev. Ocenjena škoda v tem obdobju znaša 9.541 evrov na prebivalca, kar je občutno več kot v kateri koli drugi članici. Pri tem ne gre za znesek, ki bi ga vsak Slovenec dejansko izgubil ali plačal iz svojega žepa, temveč za statistični izračun, pri katerem je skupna gospodarska škoda razdeljena s povprečnim številom prebivalcev v obravnavanem obdobju. Vrednosti so izražene v cenah iz leta 2025, kar omogoča primerjavo izgub, nastalih v različnih desetletjih.

Slovenija daleč pred drugimi evropskimi državami

Razlike med posameznimi državami so izjemne. V Španiji, ki je na lestvici zasedla drugo mesto, je gospodarska škoda zaradi vremenskih in podnebnih ekstremov znašala 3.316 evrov na prebivalca, v Luksemburgu 3.061 evrov, v Italiji 2.805 evrov, v sosednji Avstriji pa 2.576 evrov. Slovenski znesek je tako približno 2,9-krat višji od španskega in 3,7-krat višji od avstrijskega. Podatki kažejo, da lahko naravne nesreče za manjše države predstavljajo izjemno veliko gospodarsko breme, saj že posamezen katastrofalen dogodek močno vpliva na skupno vrednost izgub.

Slovenija pa ne izstopa zgolj po škodi na prebivalca. Po podatkih EEA je na prvem mestu v Evropski uniji tudi glede na ocenjeno gospodarsko škodo na kvadratni kilometer površine. Na tem seznamu ji sledita Belgija in Luksemburg. Povsem drugačna je razvrstitev držav, če upoštevamo skupno vrednost izgub, saj so največ škode v absolutnih zneskih utrpele Nemčija, Italija in Francija. Gre za države z bistveno več prebivalci, obsežnejšo infrastrukturo in večjim gospodarstvom, zato so tudi njihove skupne izgube praviloma višje.

Slovenski položaj na obeh lestvicah opozarja na veliko izpostavljenost države naravnim nevarnostim in na posledice, ki jih lahko povzročijo obsežne ujme. Pri razlagi teh podatkov je pomembno upoštevati, da se škoda med posameznimi leti močno razlikuje. Obdobja brez večjih naravnih nesreč lahko hitro prekine dogodek, ki v nekaj dneh povzroči izgube, primerljive z večletnimi vlaganji v infrastrukturo in razvoj.

Poplave leta 2023 pokazale, kako ranljiva je Slovenija

Kako uničujoče so lahko posledice ekstremnega vremena, je Slovenija doživela avgusta 2023, ko so katastrofalne poplave in zemeljski plazovi prizadeli velik del države. Najhuje je bilo na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini in na številnih območjih osrednje ter severne Slovenije, kjer je voda odnašala ceste in mostove, zalivala stanovanjske ter gospodarske objekte in poškodovala komunalno infrastrukturo. Posledice so segale daleč prek neposredno poplavljenih območij, saj so bile prekinjene prometne povezave, motena oskrba in prizadeto poslovanje podjetij. Obnova poškodovanih območij je postala večletna naloga države, občin in številnih prebivalcev.

Avgustovska ujma je pokazala tudi, da posledic naravnih nesreč ni mogoče meriti zgolj z vrednostjo uničenega premoženja. Za družine, ki izgubijo dom ali morajo več mesecev živeti v začasnih razmerah, je škoda mnogo več kot finančni znesek. Podobno velja za podjetja, ki zaradi poškodovanih proizvodnih prostorov ali prekinjenih prometnih povezav ne morejo normalno poslovati, ter za kmetovalce, ki jim poplave, suša ali toča uničijo pridelek in prizadenejo prihodnje pridelovalne sezone.

Slovenija se z vremenskimi ujmami srečuje tudi zunaj območij, ki so bila najbolj prizadeta leta 2023. Na Primorskem in Goriškem lahko veliko škodo povzročajo neurja s točo, močan veter, sušna obdobja in pozebe, medtem ko so številni kraji na Dolenjskem, v Posavju in drugih delih države izpostavljeni poplavam ter hudourniškim vodam. Posamezne lokalne nesreče morda ne dosežejo nacionalnih razsežnosti, vendar lahko za prizadeto občino ali gospodinjstvo pomenijo zelo veliko finančno breme. Prav zato so podatki EEA pomembni tudi za razumevanje dolgoročnih posledic, ki jih imajo ponavljajoči se ekstremni vremenski dogodki za slovensko gospodarstvo.

Najbolj skrb vzbujajoče: Zavarovani le trije odstotki škode

Med ugotovitvami Evropske agencije za okolje še posebej izstopa podatek o zavarovalni zaščiti. V Sloveniji je bilo med letoma 1980 in 2025 zavarovanih le približno tri odstotke ocenjene gospodarske škode zaradi vremenskih in podnebnih ekstremov. To pomeni, da velika večina izgub ni bila pokrita z zavarovalnimi izplačili. Za primerjavo je bil v Španiji zavarovan približno 11-odstotni delež škode, v Luksemburgu pa kar 62 odstotkov. Razlike so torej velike tudi med državami, ki se po obsegu gospodarske škode na prebivalca uvrščajo visoko.

Takšni podatki ne pomenijo, da ima v Sloveniji samo tri odstotke prebivalcev zavarovano svoje premoženje. Gre za delež celotne ocenjene gospodarske škode, ki so jo v obravnavanem obdobju pokrila zavarovanja. Pri tem so vključene tudi izgube na javni infrastrukturi, v gospodarstvu in na drugih vrstah premoženja, zato je treba razlikovati med zavarovanostjo posameznih objektov in deležem zavarovanih izgub na ravni države. Nezavarovana škoda prav tako ne pomeni, da so celotno breme neposredno nosila gospodinjstva, saj stroški odpravljanja posledic pogosto bremenijo tudi občine, državni proračun in podjetja.

Kljub temu podatek razkriva pomembno ranljivost. Ko obsežna ujma poškoduje večje število stanovanjskih objektov, cest, mostov in gospodarskih poslopij, je obnova povezana z velikimi finančnimi potrebami. Če je zavarovalno kritje majhno, se poveča odvisnost od drugih virov financiranja, vključno z javnimi sredstvi in lastnimi prihranki prizadetih. Ob vse pogostejših opozorilih o naraščajočih podnebnih tveganjih zato postaja vprašanje ustrezne zaščite premoženja in pripravljenosti na naravne nesreče vse pomembnejše.

V Evropi za 920 milijard evrov škode, najdražjih je bilo zadnjih pet let

Podatki Evropske agencije za okolje kažejo, da gospodarske posledice ekstremnega vremena naraščajo po vsej Evropski uniji. Med letoma 1980 in 2025 so poplave, neurja, suše, vročinski valovi in drugi vremenski ter podnebni ekstremi povzročili za približno 920 milijard evrov neposredne gospodarske škode. Še posebej zgovoren je podatek, da je več kot 270 milijard evrov oziroma skoraj tretjina celotnega zneska nastala samo v zadnjih petih letih, med letoma 2021 in 2025. To je bilo najdražje petletno obdobje od začetka spremljanja podatkov.

Naraščanje izgub je razvidno tudi iz primerjave povprečne letne škode. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so vremenski in podnebni ekstremi v EU povzročili povprečno 8,8 milijarde evrov škode na leto, v devetdesetih letih pa že 15,3 milijarde evrov. Med letoma 2000 in 2009 je povprečje doseglo 17,7 milijarde evrov, v naslednjem desetletju pa 21,2 milijarde. V obdobju od leta 2020 do 2025 je povprečna letna škoda narasla na približno 48,2 milijarde evrov. Gre za več kot petkratnik povprečja iz osemdesetih let, pri čemer so podatki izraženi v primerljivih cenah.

Evropska agencija za okolje opozarja, da je za velik del izgub odgovorno razmeroma majhno število izjemno hudih dogodkov. Pet odstotkov najdražjih vremenskih in podnebnih nesreč je povzročilo približno 63 odstotkov celotne ocenjene škode, en odstotek najdražjih dogodkov pa skoraj tretjino. To pomeni, da lahko že nekaj katastrofalnih poplav ali drugih ekstremnih dogodkov močno vpliva na gospodarsko bilanco posameznega leta. Prav zaradi velikih razlik med leti je dolgoročno spremljanje izgub pomembnejše od primerjave zgolj dveh zaporednih let.

Največji delež gospodarske škode v EU povzročajo poplave, ki predstavljajo približno 44 odstotkov vseh ocenjenih izgub. Približno četrtino škode povzročijo meteorološki dogodki, kot so neurja in udari strel, podobno velik delež pa podnebni dogodki, med katere sodijo suše, izrazita obdobja mraza in pozebe. Toča, gozdni požari in vročinski valovi skupaj predstavljajo približno pet odstotkov neposredne gospodarske škode. Pri tem EEA opozarja, da kazalnik ne zajema vseh posledic za zdravje ljudi, okolje in širše gospodarstvo, zato je dejansko breme ekstremnega vremena lahko še precej večje.

Evropska agencija opozarja: Brez pravočasnih ukrepov bodo izgube še večje

Najnovejše ugotovitve spremlja opozorilo, da se podnebna tveganja povečujejo hitreje, kot se evropske države nanje prilagajajo. Evropska agencija za okolje pričakuje, da se bodo nekateri ekstremni vremenski dogodki zaradi podnebnih sprememb še stopnjevali, kar lahko povzroči dodatno rast gospodarskih izgub. Njihova prihodnja višina pa ne bo odvisna samo od vremena, temveč tudi od vrednosti premoženja na ogroženih območjih, kakovosti infrastrukture, prostorskega načrtovanja in učinkovitosti zaščitnih ukrepov.

Za Slovenijo to pomeni, da bo poleg obnove območij, prizadetih v preteklih ujmah, pomembno predvsem zmanjševanje tveganj pred naslednjimi nesrečami. Urejanje vodotokov, ustrezna protipoplavna zaščita, vzdrževanje prometne in komunalne infrastrukture, pravočasno opozarjanje prebivalcev ter premišljeno umeščanje novih objektov v prostor so ukrepi, ki lahko bistveno vplivajo na obseg prihodnje škode. Pomembno vlogo imajo tudi lokalne skupnosti, saj prav občine pogosto prve občutijo posledice poškodovanih cest, mostov, vodovodov in drugih sistemov, od katerih je odvisno vsakodnevno življenje prebivalcev.

Evropska unija želi odpornost držav okrepiti s strategijo prilagajanja podnebnim spremembam, sprejeto leta 2021, in novim evropskim okvirom za podnebno odpornost, predstavljenim oktobra 2026. Cilj teh ukrepov je zmanjšati izpostavljenost prebivalstva in gospodarstva naravnim nevarnostim ter spodbuditi države, da več sredstev namenijo preprečevanju škode, ne zgolj odpravljanju posledic. Pri tem bo pomembno tudi sodelovanje med državo, občinami, gospodarstvom in prebivalci, saj posamezni ukrepi brez širšega načrtovanja ne morejo zagotoviti zadostne zaščite.

Slovenija se je tako znašla pred resnim opozorilom. Podatek o 9.541 evrih gospodarske škode na prebivalca kaže, kako visoko ceno je država v zadnjih desetletjih plačala zaradi vremenskih in podnebnih ekstremov, izjemno majhen delež zavarovanih izgub pa dodatno razkriva finančno ranljivost ob velikih naravnih nesrečah. Čeprav ujm ni mogoče povsem preprečiti, lahko pravočasni ukrepi odločilno vplivajo na to, koliko škode bodo povzročile. Prav od pripravljenosti na prihodnje dogodke bo odvisno, ali bo Slovenija tudi v naslednjih desetletjih ostala na neslavnem vrhu evropske lestvice.

 

Spletno uredništvo Toti Maribor

Povezane objave

Back to top button