
Slovensko znanstveno skupnost je pretresla napoved drastičnega zmanjšanja sredstev za temeljne raziskovalne projekte. Po navedbah Visokošolskega sindikata Slovenije naj bi minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević zahteval, da Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (Aris) sredstva na že skoraj zaključenem razpisu zmanjša za približno 60 odstotkov, s 34 na 14 milijonov evrov. Raziskovalci opozarjajo, da bi takšna odločitev lahko ogrozila njihove zaposlitve, mlade znanstvenike spodbudila k odhodu v tujino in dolgoročno oslabila slovensko raziskovalno dejavnost. Ministrstvo pojasnjuje, da proučuje prerazporeditve proračunskih sredstev, dokončne odločitve pa še ni sprejelo. Sindikati medtem zahtevajo umik predvidenega posega, Sviz pa je ministra pozval celo k odstopu.
Slovenska znanost se je znašla pred novo negotovostjo, ki bi lahko imela posledice za raziskovalne ustanove, univerze in predvsem mlajše raziskovalce. V javnosti so se pojavile informacije, da namerava ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino močno zmanjšati sredstva, namenjena financiranju temeljnih raziskovalnih projektov. Po navedbah predstavnikov Visokošolskega sindikata Slovenije je minister Borut Rončević od agencije Aris zahteval zmanjšanje razpisanih sredstev za približno 20 milijonov evrov, čeprav je postopek ocenjevanja prijavljenih projektov že praktično končan.
Kot je poročal N1, gre za razpis, ki ga je Aris objavila februarja letos, prijave pa so se zaključile marca. Raziskovalne skupine so nato več mesecev čakale na strokovno ocenjevanje svojih projektov, ki se je končalo pred nekaj tedni. Po informacijah, ki jih je pridobil N1, naj bi bil pripravljen tudi izbor projektov za financiranje, pred dokončno potrditvijo pa bi ga moral obravnavati še znanstveni svet agencije. Prav v tej zaključni fazi naj bi minister zahteval zmanjšanje razpoložljivih sredstev, kar je sprožilo ostre odzive raziskovalne skupnosti.
Če bi se navedbe sindikata uresničile, bi se finančni okvir razpisa zmanjšal za približno 60 odstotkov. To bi pomenilo bistveno manj denarja za raziskave, ki so jih strokovnjaki že ocenili, pri čemer še ni jasno, ali bi zaradi zmanjšanja izpadlo večje število projektov ali pa bi se financiranje zmanjšalo tudi tistim, ki bi bili na koncu izbrani. Prav ta negotovost je po mnenju raziskovalcev še posebej problematična, saj so prijavitelji svoje raziskovalne načrte, zaposlitve in prihodnje delo oblikovali na podlagi prvotno objavljenih razpisnih pogojev.
Ministrstvo priznava možnost prerazporeditve, dokončne odločitve še ni
Na ministrstvu, ki ga vodi Borut Rončević, navedb o zahtevanem 20-milijonskem zmanjšanju sredstev niso izrecno potrdili niti zanikali. Za N1 so pojasnili, da trenutno preučujejo možnosti prerazporeditve denarja znotraj proračuna za prihodnje leto, s katerimi bi zagotovili izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti ter nemoteno delovanje visokošolskega in znanstvenega sistema. Med možnostmi, ki jih obravnavajo, je tudi prerazporeditev sredstev agencije Aris, vendar naj bi dokončno odločitev sprejeli šele po uskladitvi vseh izhodišč.
Ministrstvo ob tem poudarja, da bi denar ostal znotraj proračuna za visoko šolstvo in znanost ter bi bil namenjen obveznostim, ki jih mora država izpolnjevati v skladu z veljavno zakonodajo. Prav tako zagotavlja, da ostaja zavezano razvoju znanosti in raziskovanja. Med možnimi rešitvami za prihodnje leto omenja tudi ponovno objavo javnega razpisa za financiranje znanstvenoraziskovalnih dejavnosti, pri čemer naj bi si prizadevali zagotoviti primerljivo višino sredstev, kot je bila prvotno predvidena.
Toda takšno pojasnilo ne odpravlja vprašanj o usodi že ocenjenih projektov. Raziskovalci so namreč za pripravo prijav porabili veliko časa, številni pa so svoje prihodnje raziskovalno delo načrtovali prav na podlagi možnosti financiranja iz tega razpisa. Morebitna ponovna objava razpisa v prihodnjem letu ne bi nujno pomenila, da bi bili že opravljeni postopki in pripravljeni projekti ohranjeni pod enakimi pogoji. Zato je za raziskovalno skupnost bistveno predvsem vprašanje, ali bo država spoštovala prvotno predvideni finančni okvir in kako bo ravnala s projekti, ki so že prestali strokovno ocenjevanje.
Predsednik znanstvenega sveta opozarja na škodo za celotno državo
Med najostrejšimi kritiki predvidenega zmanjšanja sredstev je predsednik znanstvenega sveta Aris, profesor dr. Slavko Splichal, ki je za N1 opozoril, da bi takšen poseg pomenil hud udarec slovenskemu raziskovalnemu prostoru. Posebej problematično se mu zdi, da se o zmanjšanju sredstev govori v trenutku, ko so strokovni postopki že skoraj zaključeni in bi morala slediti predvsem še dokončna potrditev rezultatov. Po njegovem mnenju bi država s sorazmerno omejenim proračunskim prihrankom povzročila nesorazmerno veliko škodo raziskovalnim ustanovam in njihovim zaposlenim.
Splichal opozarja, da raziskovanje ni dejavnost, pri kateri bi bilo mogoče sredstva zmanjševati brez širših posledic. Financiranje projektov namreč ne omogoča zgolj nakupa opreme ali izvedbe posameznih raziskav, temveč je pogosto neposredno povezano z zaposlitvami raziskovalcev, razvojem strokovnih skupin in dolgoročnim sodelovanjem z domačimi ter tujimi ustanovami. Če projekti ostanejo brez financiranja, lahko raziskovalne skupine izgubijo sodelavce, prekinejo načrtovano delo ali opustijo razvoj področij, v katera so že vložile več let znanja in truda.
Posebej je opozoril na posledice za gospodarstvo. Manj raziskav po njegovem prepričanju pomeni tudi manj sodelovanja med znanstvenimi ustanovami in podjetji, manj možnosti za razvoj inovacij ter večjo odvisnost Slovenije od tujega znanja in tehnologij. Takšno zmanjševanje vlaganj je označil za škodljivo odločitev, ki bi lahko dolgoročno oslabila konkurenčnost države. Ob tem je izpostavil tudi način odločanja, saj bi bilo po njegovem mnenju nujno, da se ministrstvo o morebitnih posegih predhodno posvetuje z raziskovalno skupnostjo.
Mladi raziskovalci pred negotovo prihodnostjo
Največjo ceno morebitnega zmanjšanja sredstev bi lahko plačali raziskovalci na začetku svoje poklicne poti. Del razpisanega denarja je namreč namenjen podoktorskim projektom in mladim raziskovalcem, ki po zaključku študija ali doktorata šele vzpostavljajo samostojno raziskovalno kariero. Prav v tem obdobju je dostop do financiranja pogosto odločilen za nadaljevanje zaposlitve, oblikovanje raziskovalne skupine in razvoj novih znanstvenih projektov. Če financiranja ni, se lahko mladi strokovnjaki znajdejo pred izbiro med iskanjem zaposlitve zunaj raziskovalnega področja in odhodom v tujino.
N1 je objavil tudi pričevanje raziskovalke, ki se je na razpis prijavila s podoktorskim projektom. Po njenih besedah je bil projekt v začetku oktobra ocenjen kot dober, zdaj pa zaradi negotovosti glede financiranja ne ve, ali bo lahko svoje raziskovalno delo nadaljevala v Sloveniji. Njena izkušnja ponazarja položaj številnih prijaviteljev, ki so uspešno prestali zahtevne postopke ocenjevanja, vendar še vedno nimajo zagotovila, da bodo za svoje delo dejansko prejeli sredstva.
Splichal je opozoril, da je lahko takšno ravnanje za mlade znanstvenike neposredno sporočilo, naj svojo prihodnost poiščejo drugje. Slovenija se že sicer sooča z izzivom, kako obdržati visoko usposobljene strokovnjake in jim ponuditi stabilne možnosti za raziskovanje. Če se financiranje projektov bistveno zmanjša prav v času, ko raziskovalci načrtujejo nadaljevanje svoje kariere, se lahko poveča tveganje za odhajanje znanja v tujino. Posledice takšnih odločitev pa niso omejene zgolj na posamezno generacijo raziskovalcev, saj je za ponovno vzpostavitev prekinjenih raziskovalnih skupin pogosto potrebnih več let.
Sindikati opozarjajo tudi na možnost sodnih postopkov
V Visokošolskem sindikatu Slovenije so domnevno ministrovo zahtevo označili za grob poseg v razpis in izraz oblastnega izvajanja varčevalnih ukrepov. Po njihovem mnenju je nesprejemljivo, da bi država po večmesečnem ocenjevanju in tik pred dokončno potrditvijo rezultatov bistveno spremenila finančni okvir, na podlagi katerega so raziskovalci pripravljali svoje prijave. Sindikat opozarja, da bi takšna odločitev lahko prizadela tudi prijavitelje, katerih projekti so bili na strokovnih panelih že predvideni za financiranje, vendar bi zaradi zmanjšanja sredstev izpadli iz končnega izbora.
Ob tem so izpostavili možnost pravnih sporov. Po navedbah sindikata nekateri pravniki ocenjujejo, da bi lahko prizadeti prijavitelji poskušali sredstva uveljavljati po sodni poti, če bi bili zaradi naknadnega zmanjšanja razpoložljivega denarja izključeni iz financiranja. Vendar morebitna uspešnost takšnih zahtevkov za zdaj ostaja pravna ocena, ne pa ugotovljena odgovornost ministrstva ali agencije. Za presojo bi bile pomembne konkretne razpisne določbe, sprejete odločitve in pravni položaj posameznih prijaviteljev.
Sindikat je zato agencijo Aris pozval, naj poleg končnega seznama izbranih projektov objavi tudi prvotni izbor, ki so ga pripravili strokovni ocenjevalni paneli. Takšna objava bi po njihovem mnenju omogočila preglednost postopka in pokazala, kateri projekti so bili na podlagi strokovnih ocen predvideni za financiranje ter kakšne posledice bi imelo morebitno zmanjšanje sredstev. Hkrati bi raziskovalna skupnost dobila jasnejšo sliko o tem, ali bi bila končna odločitev drugačna od rezultatov strokovnega ocenjevanja.
Sviz zahteva umik posega, sicer pričakuje ministrov odstop
Ostro se je odzval tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki opozarja, da bi zmanjšanje sredstev tik pred zaključkom razpisa predstavljalo resen udarec za slovensko znanost. Po njihovem mnenju je še posebej nesprejemljivo, da bi raziskovalci, ki so prijave pripravljali že pred skoraj letom dni in nato prestali zahtevno ocenjevanje, šele na koncu postopka izvedeli, da se je finančni okvir bistveno spremenil. Takšno ravnanje so označili za norčevanje iz raziskovalk in raziskovalcev ter opozorili, da zmanjšuje zaupanje v predvidljivost javnega financiranja znanosti.
V Svizu so ministra Rončevića pozvali, naj zahtevo po zmanjšanju sredstev umakne in za leti 2027 ter 2028 zagotovi najmanj 34 milijonov evrov letno. Če tega ne namerava storiti, od njega pričakujejo odstop. Sindikat opozarja, da bi morebitno zmanjševanje financiranja posebej prizadelo mlajšo in srednjo generacijo raziskovalcev, ki je pogosto najbolj odvisna od projektnega denarja. Prav stabilnost financiranja pa je eden ključnih pogojev, da se lahko raziskovalci dolgoročno posvetijo svojemu delu in razvijajo zahtevnejše znanstvene projekte.
Visokošolski sindikat je dogajanje povezal tudi s prihajajočim referendumom o interventnem zakonu, napovedanim za 6. december. Po njihovi oceni bi zakon povzročil velik primanjkljaj v javnih blagajnah in s tem povečal pritisk na varčevanje v javnem sektorju, tudi pri znanosti. Gre za politično in finančno oceno sindikata, ki jo je treba ločiti od vprašanja konkretnega razpisa Aris. Sindikalni predstavniki so ob tem raziskovalce pozvali, naj na referendumu glasujejo proti uveljavitvi zakona.
Odločitev še ni dokončna, posledice pa bi lahko bile dolgoročne
Razprava o financiranju raziskovalnih projektov odpira širše vprašanje, kakšno mesto ima znanost v državnih razvojnih načrtih. Temeljne raziskave pogosto ne prinašajo takojšnjih gospodarskih učinkov, vendar ustvarjajo znanje, na katerem pozneje temeljijo tehnološke inovacije, medicinski napredek in številne druge razvojne rešitve. Njihovo financiranje zato ni pomembno samo za univerze in raziskovalne inštitute, temveč tudi za podjetja, javne ustanove in prihodnjo konkurenčnost države. Če se sredstva za raziskave zmanjšujejo nepredvidljivo, lahko to oslabi tudi sposobnost slovenskih ustanov za dolgoročno načrtovanje in sodelovanje v mednarodnih projektih.
Za zdaj je bistveno, da ministrstvo dokončnega zmanjšanja sredstev še ni potrdilo. Prav tako še ni znano, kakšna bi bila morebitna končna razdelitev denarja med prijavljene projekte. Vendar so že informacije o možnem 60-odstotnem zmanjšanju sprožile veliko zaskrbljenost, saj se pojavljajo v zaključni fazi postopka, v katerem so raziskovalci že opravili večino zahtevanih korakov. Ministrstvo zagotavlja, da išče rešitve znotraj proračuna za visoko šolstvo in znanost, raziskovalna skupnost pa pričakuje predvsem jasnost, predvidljivost in spoštovanje razpisanih pogojev.
Če bo predvideno zmanjšanje sredstev uresničeno, ne bo šlo zgolj za proračunski popravek, temveč za odločitev, ki bi lahko vplivala na prihodnost številnih raziskovalnih projektov in zaposlitve mladih znanstvenikov. Zato bo ključno, ali bo ministrstvo v prihodnjih dneh zagotovilo financiranje v prvotno predvidenem obsegu ali pa bo vztrajalo pri prerazporeditvi, ki ji sindikati in predstavniki znanstvene skupnosti tako odločno nasprotujejo.
Spletno uredništvo



