Srbija po zgodovinskem volilnem preobratu dobiva novo politično podobo, vendar se je že na prvi seji parlamenta pokazalo, da prehod oblasti ne bo potekal brez ostrih spopadov. Srbska narodna skupščina tudi po drugem dnevu ustanovnega zasedanja še nima predsednika. Študentska lista, ki je na oktobrskih volitvah po 14 letih z oblasti izrinila Srbsko napredno stranko (SNS), opoziciji očita zavlačevanje, nekdanji predsednik Aleksandar Vučić pa vztraja pri pravici svojih poslancev do razprave. V sredo zvečer je napovedal, da bi lahko parlament o novem predsedniku glasoval v četrtek popoldne.
V Beogradu se je v sredo nadaljevala ustanovna seja novega sklica srbske narodne skupščine, ki bi morala po oktobrskih predčasnih parlamentarnih volitvah postaviti temelje za oblikovanje nove oblasti. Toda namesto hitre izvolitve vodstva parlamenta so poslanci drugi dan zapored večino časa namenili razpravam, medsebojnim očitkom in proceduralnim vprašanjem. V ospredju političnega spopada sta nova parlamentarna večina, ki jo sestavlja Študentska lista, ter opozicijska poslanska skupina Srbija zmaguje, ki jo vodi dolgoletni srbski predsednik Aleksandar Vučić.
Študentska lista opoziciji očita, da z dolgimi nastopi namenoma podaljšuje postopek izvolitve predsednika skupščine. Vučić očitke zavrača in trdi, da imajo poslanci njegove skupine pravico predstaviti svoja stališča, razpravo pa naj bi podaljševali tudi predstavniki nove večine s svojimi postopkovnimi zahtevami. V sredo se je spor še zaostril, ko so se poslanci Študentske liste odločili odpovedati vsem preostalim prijavljenim govorcem, da bi omogočili hitrejši zaključek razprave. Kljub temu se je seja ob 18. uri končala brez glasovanja.
Dva kandidata, eden od njiju vodi sejo
Za predsednika narodne skupščine se potegujeta Aleksandar Čupić, kandidat Študentske liste, in Stojan Radenović, kandidat opozicijske poslanske skupine Srbija zmaguje. Čupić prihaja iz akademskega okolja in deluje na beograjski fakulteti za promet, Radenović pa je matematik in univerzitetni profesor. Ker je najstarejši poslanec novega sklica, mu v skladu s parlamentarnim poslovnikom pripada vodenje ustanovne seje do izvolitve predsednika parlamenta.
Prav zaradi njegove dvojne vloge je že prvi dan prišlo do spora. Vodja poslanske skupine Študentske liste Jovo Bakić je opozoril, da je Radenović kot kandidat za predsednika parlamenta v konfliktu interesov, če hkrati vodi postopek odločanja o tej funkciji. Skliceval se je na določbe poslovnika, po katerih kandidat ne sme voditi glasovanja o svoji izvolitvi. Radenović je očitek zavrnil in pojasnil, da ne bo vodil tistega dela seje, na katerem bodo poslanci dejansko glasovali. Po njegovem mnenju samo vodenje razprave še ne pomeni kršitve poslovnika.
Razprava o tem vprašanju je hitro prerasla v širši politični obračun. Vučić je svojega kandidata branil z izpostavljanjem njegove znanstvene kariere in prispevka k mednarodni prepoznavnosti srbske akademske skupnosti. Na drugi strani je Študentska lista poudarjala, da želi na čelo parlamenta postaviti človeka, ki bo predstavljal drugačen način političnega delovanja in zagotovil spoštovanje parlamentarnih pravil.
Študentska lista se je odpovedala govorcem, Vučić napovedal glasovanje
V sredo popoldne je poslanec Študentske liste Jugoslav Gašić opozicijo obtožil, da kljub napovedim o konstruktivnem sodelovanju zavlačuje izvolitev predsednika skupščine. Poudaril je, da so poslanci njegove skupine v dveh dneh poslušali številne očitke, osebne žalitve in po njihovem mnenju neresnične navedbe, vendar se nanje niso želeli odzivati z enako dolgimi razpravami. Dejal je, da bo za odgovore še dovolj časa, trenutno pa je pomembneje, da parlament čim prej izvoli svoje vodstvo in začne opravljati redno delo.
Gašić je zato sporočil, da se Študentska lista odpoveduje vsem preostalim prijavljenim govorcem pri obravnavi kandidatov za predsednika parlamenta. Opozicijo je pozval, naj ravna enako konstruktivno in omogoči zaključek postopka. Predlagal je tudi podaljšanje seje po 18. uri, da bi lahko predsednika parlamenta izvolili še isti večer. Toda do dogovora ni prišlo, zato so poslanci zasedanje končali brez odločitve.
Vučić je odgovoril, da Študentska lista ne more pričakovati, da se bodo opozicijski poslanci odpovedali pravici do razprave. Po njegovih besedah so k dolžini zasedanja prispevali tudi številni nastopi in postopkovni ugovori predstavnikov nove večine. Ob tem je napovedal, da bodo poslanci njegove skupine svoje nastope zaključili v četrtek do 13. ure, nato pa bo mogoče po premoru organizirati glasovanje o predsedniku parlamenta.
Nekdanji predsednik Srbije je med razpravo dejal tudi, da bi lahko govoril še več dni, vendar tega ne namerava storiti. Njegove besede so bile del ostrega političnega obračuna, v katerem opozicija poudarja pravico do razprave, nova večina pa opozarja, da mora parlament čim prej vzpostaviti pogoje za normalno delo.
Prvi dan je zaznamoval več kot dveurni Vučićev nastop
Ustanovna seja novega, petnajstega sklica srbske narodne skupščine se je začela v torek, 17. novembra. Poslanci so najprej potrdili mandate vseh 250 izvoljenih predstavnikov in nato prisegli. S tem je bil parlament formalno konstituiran, sledilo pa je oblikovanje poslanskih skupin in začetek postopka izbire predsednika skupščine. Poslansko skupino Študentske liste vodi Jovo Bakić, njegov namestnik je Aleksandra Štimac, na čelu opozicijske skupine Srbija zmaguje pa je Aleksandar Vučić, ki ima za namestnika Milenka Jovanova.
Že prvi dan je bilo jasno, da izvolitev vodstva ne bo tako hitra, kot so pričakovali predstavniki nove večine. Vučić je v razpravi o kandidatih govoril več kot dve uri in pri tem odpiral različna politična ter proceduralna vprašanja. Njegovi nastopi so sprožili odzive Študentske liste, ki opozarja, da opozicija s podaljševanjem razprave otežuje začetek dela novega parlamenta. Vučić po drugi strani vztraja, da je razprava legitimni del parlamentarnega postopka in da volilni poraz njegove stranke ne pomeni, da bi se morala opozicija odpovedati svoji vlogi.
Na dnevnem redu ustanovne seje sicer ni samo izvolitev predsednika parlamenta. Poslanci morajo izbrati tudi podpredsednike skupščine, imenovati generalnega sekretarja ter določiti sestavo parlamentarnih delovnih teles in stalnih delegacij v mednarodnih organizacijah. Dokler ti postopki niso zaključeni, novi parlament še nima vzpostavljene celotne organizacijske strukture za svoje redno delovanje.
Volitve so po 14 letih spremenile razmerje političnih sil
Oktobrske predčasne parlamentarne volitve so prinesle enega največjih političnih preobratov v sodobni Srbiji. Študentska lista Študenti zmagujejo je osvojila 140 od 250 poslanskih sedežev in si tako zagotovila samostojno parlamentarno večino. Lista Aleksandar Vučić – Združena Srbija, zbrana okoli Srbske napredne stranke, je prejela 103 mandate, preostalih sedem sedežev pa je pripadlo predstavnikom narodnih manjšin. S tem se je končalo 14-letno obdobje prevlade SNS na oblasti, Vučić pa se je po letih na čelu države znašel v vlogi vodje največje opozicijske poslanske skupine.
Vzpon Študentske liste je povezan z množičnim protestnim gibanjem, ki se je okrepilo po tragičnem zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu novembra 2024. Nesreča, v kateri je umrlo 16 ljudi, je sprožila obsežne proteste proti korupciji in zahteve po odgovornosti državnih institucij. Študentsko gibanje je postopoma preraslo v širšo politično pobudo, ki je na oktobrskih volitvah dobila podporo zadostnega števila volivcev za oblikovanje parlamentarne večine.
Nova večina je pred volitvami napovedovala krepitev pravne države, boj proti korupciji, večjo odgovornost institucij in spremembe v načinu upravljanja države. Toda prehod iz protestnega gibanja v parlamentarno politiko prinaša tudi drugačne izzive. Študentska lista mora zdaj poleg političnih obljub zagotoviti delovanje institucij, izbrati vodstvo parlamenta in oblikovati vlado, pri čemer se sooča z opozicijo, ki ima dolgoletne izkušnje z delovanjem državnega aparata in parlamentarnimi postopki.
Vučić napoveduje, da ne bo ostal poslanec ves mandat
Med sredino razpravo je Vučić napovedal, da v poslanskih klopeh ne namerava ostati celotnega mandata. Po poročanju srbskih medijev želi del svojega političnega delovanja v prihodnje usmeriti v delo na terenu, kjer bi pomagal mlajšim poslancem in obiskoval različne kraje po državi. Poudaril je, da se namerava še naprej pogovarjati z državljani in politično delovati proti novi oblasti, vendar, kot je dejal, v skladu z zakonom in demokratičnimi načeli.
Njegova napoved kaže, da se po izgubi oblasti ne namerava umakniti iz političnega življenja. SNS je sicer izgubila parlamentarno večino, vendar s 103 poslanci ostaja največja posamezna opozicijska sila. Zato bo imela pomembno vlogo pri parlamentarnih razpravah, nadzoru nad novo vlado in političnih spopadih, ki bodo spremljali uresničevanje reformnih obljub Študentske liste.
Vučić je med razpravo uporabljal tudi ostre besede na račun političnih nasprotnikov, ki jim očita, da ne znajo sprejeti odgovornosti po volilni zmagi. Predstavniki nove večine takšne nastope razumejo kot poskus oviranja njihovega dela. Različna razlaga dogajanja tako že na začetku novega parlamentarnega obdobja kaže, da bo odnos med novo oblastjo in opozicijo izrazito napet.
Nova vlada mora biti oblikovana v 90 dneh
Z uradnim konstituiranjem parlamenta je začel teči tudi 90-dnevni rok za oblikovanje nove srbske vlade. Študentska lista ima za to zadostno parlamentarno večino, vendar mora pred prevzemom izvršne oblasti izpeljati še potrebne postopke in doseči dogovor o sestavi prihodnje vlade. Izvolitev predsednika parlamenta je eden prvih pomembnih korakov pri vzpostavljanju novega političnega sistema po volitvah.
Dogajanje pozorno spremljajo tudi zunaj Srbije. Država je v zadnjih letih doživljala politične napetosti, množične proteste in vse več vprašanj o delovanju demokratičnih institucij. Njen evropski integracijski proces je že dalj časa obremenjen s pomisleki glede pravne države in demokratičnih standardov, obenem pa ostajajo pomembna tudi vprašanja odnosov z Rusijo in zunanjepolitične usmeritve države. Nova parlamentarna večina bo morala pokazati, kako namerava uresničiti svoje napovedi in kakšne spremembe bo dejansko uvedla.
Za zdaj pa se politični preobrat kaže predvsem skozi napeto dogajanje v skupščinskih klopeh. Po dveh dneh razprav poslanci še niso izvolili predsednika parlamenta, čeprav ima Študentska lista jasno večino. Nadaljevanje zasedanja je predvideno za četrtek, 19. novembra, ko naj bi se po Vučićevi napovedi razprava zaključila do zgodnjega popoldneva, nato pa bi lahko sledilo glasovanje.
Prvi dnevi novega parlamenta tako že razkrivajo osrednji izziv povolilne Srbije: kako po dolgem obdobju politične prevlade ene stranke vzpostaviti delujoče institucije, v katerih bosta nova oblast in opozicija sprejeli svoji spremenjeni vlogi.
Spletno uredništvo



