Podnebne grožnje ogrožajo 1,1 milijarde otrok po svetu
Podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo otrokom po vsem svetu, ne glede na stopnjo razvitosti držav. Po podatkih najnovejšega poročila Unicefa je 1,1 milijarde otrok izpostavljenih vsaj trem različnim podnebnim nevarnostim, ki ogrožajo njihovo zdravje in dobrobit.
Skoraj vsak otrok na svetu je izpostavljen vsaj eni izmed teh groženj.
Glavne podnebne grožnje za otroke
Najnovejše poročilo Sklada ZN-a za otroke (Unicef) preučuje vpliv osmih ključnih podnebnih groženj na otroke: obalne poplave, suše, ekstremne vročine, požare, vročinske valove, rečne poplave, peščene in prašne viharje ter tropska neurja.
“Polovica otrok po svetu se danes spopada z vsaj tremi podnebnimi grožnjami hkrati, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje,” je ob objavi poročila poudarila izvršna direktorica Unicefa Catherine Russell.
“Ta analiza lahko vladam in odločevalcem pomaga pri boljšem načrtovanju ter učinkovitejšem usmerjanju naložb v odporne javne storitve,” je dodala.
Kombinacije podnebnih groženj
Med najpogostejšimi kombinacijami podnebnih groženj, s katerimi se soočajo otroci, so suša, ekstremna vročina in vročinski valovi. Več kot 296 milijonov otrok živi na območjih, kjer se te tri grožnje prepletajo. Druga pogosta kombinacija je suša, ekstremna vročina in tropska neurja, ki prizadene več kot 115 milijonov otrok po svetu.
Afriška regija Sahel je ena izmed najbolj prizadetih, saj se več kot štiri milijone otrok spopada s trojno grožnjo vročinskih valov, ekstremne vročine ter peščenih in prašnih viharjev. V azijskih državah, kot so Bangladeš, Mjanmar in Pakistan, so otroci izpostavljeni več podnebnim nevarnostim in njihovim hujšim posledicam kot kjer koli drugje na svetu.
Unicef opozarja, da podnebnim spremembam niso izpostavljene le države z nižjimi dohodki. V Italiji, na primer, več kot šest milijonov otrok trpi zaradi dolgotrajnih vročinskih valov in suše.
Povečana tveganja za zdravje in razvoj otrok
Poleg osmih najpogostejših podnebnih nevarnosti tveganja za zdravje in razvoj otrok dodatno povečujeta izpostavljenost onesnaženemu zraku in malariji. Pomemben dejavnik je tudi omejen dostop do osnovnih storitev, kot so zdravstveno varstvo, pitna voda in izobraževanje.
Brez nujnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov bodo podnebne nevarnosti postale vse pogostejše in intenzivnejše, kar bo dodatno obremenilo javne finance in sisteme držav ter še bolj ogrozilo blaginjo otrok. Unicef zato vlade po svetu poziva k sprejetju nujnih ukrepov na tem področju.
