Odnosi med Nemčijo in Rusijo so zdrsnili še stopnjo nižje. Potem ko je Berlin Moskvo uradno obtožil odgovornosti za poskus napada z eksplozivnim dronom na letališču Leipzig/Halle in napovedal zaprtje ruskega konzulata ter kulturnega centra, je Rusija odgovorila z enakim orožjem. Zapira nemški generalni konzulat v Sankt Peterburgu in Goethejeve inštitute, ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je šel še dlje: dogajanje je označil za »začetek prave vojne« in nemškega kanclerja Friedricha Merza obtožil, da Rusiji dejansko napoveduje vojno.
Besede, ki jih je v nedeljo izrekel ruski zunanji minister Sergej Lavrov, so ene najostrejših, kar jih je Moskva v zadnjem času namenila Nemčiji. V času, ko so odnosi med državama že tako na najnižji točki po koncu hladne vojne, je Lavrov nemške obtožbe glede ruskega sodelovanja pri incidentu na letališču Leipzig/Halle označil za začetek »prave vojne«.
Posebej se je obregnil ob nemškega kanclerja Friedricha Merza in njegove načrte, da Nemčija z močnimi vlaganji v obrambo postane vodilna vojaška sila v Evropi.
»Vse te Merzove izjave o tem, da bo Nemčija ponovno postala vodilna vojaška sila v Evropi, se uresničujejo. Dejansko nam napoveduje vojno,« je po poročanju ruske tiskovne agencije TASS dejal Lavrov.
To seveda ne pomeni, da sta Nemčija in Rusija v vojnem stanju. Gre za Lavrovljevo politično retoriko v trenutku izrazite diplomatske eskalacije. Toda že sama uporaba besede »vojna« med Moskvo in Berlinom kaže, kako daleč so se odnosi premaknili od običajnih diplomatskih sporov.
Vse se je zaostrilo zaradi eksplozivnega drona v Leipzigu
Neposredni povod za najnovejšo krizo sega v 4. avgust, ko so na letališču Leipzig/Halle odkrili dron, opremljen z eksplozivno napravo in detonatorjem. Najden je bil v varovanem območju letališča v bližini ukrajinskih tovornih letal. Eksploziv ni detoniral in žrtev ni bilo.
Nemške oblasti dogodka ne obravnavajo kot običajen incident z dronom. Zvezno tožilstvo je govorilo o resnem napadu na nemško transportno in logistično infrastrukturo, preiskava pa je pokazala, da naj bi bili v dogajanje vpleteni skupno trije droni. Eden naj bi trčil ob ukrajinsko letalo, istega večera pa je tudi tovorno letalo DHL trčilo z dronom oziroma majhnim letečim predmetom.
Nemška vlada je 1. septembra naredila še bistveno resnejši korak. Javno je sporočila, da na podlagi policijske preiskave, vzorca delovanja in obveščevalnih ugotovitev za poskus napada odgovornost pripisuje Rusiji.
Moskva obtožbe kategorično zavrača. Ruske oblasti trdijo, da Berlin ni predstavil prepričljivih dokazov in da so obtožbe politično motivirane. Vladimir Putin je nemške ukrepe označil za resno napako, ruska stran pa je Berlin obtožila celo podtikanja oziroma prirejanja dokazov.
Tukaj je zato pomembna jasna ločnica: nemška vlada je Rusijo uradno označila za odgovorno, Rusija pa odgovornost zanika. Kazenska preiskava dogodka še poteka.
Berlin zapira ruski konzulat, Moskva vrača z enako potezo
Nemčija se ni ustavila pri javni obtožbi.
Berlin je napovedal zaprtje ruskega generalnega konzulata v Bonnu, prekinil bo tudi pogodbo, ki omogoča delovanje Ruskega doma v Berlinu. Ruski veleposlanik je bil poklican na zagovor, Nemčija pa je napovedala strožji nadzor vstopa ruskih državljanov, večji pritisk na rusko tako imenovano senčno floto ter prizadevanja za dodatne evropske sankcije.
Nemški notranji minister Alexander Dobrindt je ob tem položaj opisal z nekoliko drugačnimi besedami kot Lavrov.
»Nismo v vojni, vendar smo vsak dan tarča hibridnega vojskovanja,« je dejal.
Moskva je že takrat napovedala povračilne ukrepe. Zdaj jih tudi uresničuje.
Rusija je odredila zaprtje nemškega generalnega konzulata v Sankt Peterburgu, ki mora prenehati delovati do 18. septembra. Osebje mora državo zapustiti.
Goethejev inštitut izginja iz Rusije
Diplomatski spor je zajel tudi področje, ki je desetletja veljalo za enega od mostov med državama – kulturo.
Rusija zapira Goethejeve inštitute oziroma njihove centre v državi. Osebje mora Rusijo zapustiti najpozneje do 13. septembra. Goethe-Institut je osrednja nemška kulturna organizacija za promocijo nemškega jezika in mednarodnega kulturnega sodelovanja.
Lavrov je že ob napovedi ukrepa dejal, da je Nemčija z zaprtjem Ruskega doma v Berlinu morala vedeti, kakšne bodo posledice. Po njegovi interpretaciji nemška odločitev pomeni konec oziroma močno omejitev kulturne prisotnosti obeh držav na ozemlju druge.
Tako je spor zaradi enega od najresnejših domnevnih hibridnih napadov na nemških tleh v zadnjem obdobju v nekaj dneh pripeljal do vzajemnega zapiranja diplomatskih in kulturnih ustanov.
Nemčija: Ne gre za osamljen incident
Za Berlin Leipzig ni samo zgodba o enem dronu. Nemške in druge zahodne oblasti že dalj časa opozarjajo na širšo kampanjo sabotaž, kibernetskih napadov, vohunjenja in drugih hibridnih operacij, katerih cilj naj bi bil destabilizirati evropske države ter zmanjšati njihovo podporo Ukrajini.
Po poročanju AP zahodne države v zadnjih letih Rusiji pripisujejo približno 200 primerov oziroma poskusov sabotaž po Evropi. Rusija očitke o organiziranju takšne kampanje zavrača.
Posebno težo ima tudi kraj avgustovskega incidenta. Leipzig/Halle ni samo veliko civilno letališče, temveč pomembno evropsko logistično vozlišče, povezano tudi s podporo Ukrajini. Eksplozivni dron je bil najden v bližini ukrajinskega tovornega letala.
Zato je Berlin dogodek obravnaval kot vprašanje nacionalne varnosti in ga predstavil tudi zaveznikom v Natu.
EU in Nato stopila na stran Nemčije
Po nemški javni obtožbi Rusije sta podporo Berlinu izrazila Evropska unija in Nato. Generalni sekretar Nata Mark Rutte je zagotovil, da bo zavezništvo svoje članice branilo pred grožnjami, Evropska komisija pa je izrazila solidarnost z Nemčijo.
V Bruslju se je odprla tudi razprava o morebitnih dodatnih sankcijah, omejevanju ruskih vizumov in drugih ukrepih. Nemčija je med državami, ki si prizadevajo za občutno zmanjšanje izdajanja turističnih vizumov ruskim državljanom.
Toda evropski položaj ni preprost. Države EU želijo po eni strani pokazati, da morebitni napadi in sabotaže na njihovem ozemlju ne morejo ostati brez posledic, po drugi pa se skušajo izogniti nenadzorovani eskalaciji neposrednega konflikta med Natom in jedrsko oboroženo Rusijo.
Prav zato Lavrovljeva uporaba besed »prava vojna« v Evropi zveni toliko bolj nevarno.
Od gospodarskega partnerstva do skoraj popolnega političnega razkola
Današnje odnose je težko primerjati s tistimi pred februarjem 2022. Nemčija je bila desetletja eden najpomembnejših gospodarskih partnerjev Rusije v Evropi, predvsem zaradi energetike. Ruska invazija na Ukrajino je ta odnos temeljito spremenila.
Berlin je postal eden ključnih evropskih podpornikov Kijeva, Nemčija pa je po letih precej bolj zadržane obrambne politike začela pospešeno povečevati vojaške zmogljivosti. Prav ta sprememba je zdaj ena glavnih tarč ruske retorike.
Lavrov je Merzove načrte za krepitev Bundeswehra povezal z zgodovino Nemčije in jih predstavil kot dokaz nevarne militarizacije države. Nemška vlada na drugi strani trdi, da je krepitev obrambe posledica spremenjenega evropskega varnostnega okolja in ruske agresije proti Ukrajini.
Gre torej za dve povsem nasprotni razlagi istega dogajanja: Moskva Nemčijo obtožuje stopnjevanja konflikta, Berlin pa pravi, da se odziva na rusko vojno proti Ukrajini in hibridne grožnje na evropskih tleh.
Beseda »vojna« je zdaj izrečena na glas
Za zdaj gre še vedno za diplomatski in politični konflikt, ne za vojno med Nemčijo in Rusijo. Prav zato je treba Lavrovljeve besede razumeti kot izjemno ostro politično obtožbo, ne kot razglasitev vojne.
Toda konkretni koraki kažejo, da se prostor za sodelovanje med državama hitro krči. Konzulate zapirajo, kulturne ustanove ugašajo, diplomati in zaposleni odhajajo, Berlin napoveduje nove sankcije, Moskva pa nove povračilne ukrepe.
Pred dobrim mesecem je bil v Leipzigu najden dron z eksplozivom, ki ni detoniral. Danes se zaradi tega incidenta zapirajo diplomatska predstavništva v Bonnu in Sankt Peterburgu, kulturna izmenjava se krči, ruski zunanji minister pa govori o »začetku prave vojne«.
Nemčija in Rusija torej nista v vojni. Toda ko ena stran drugo obtožuje državno vodenega hibridnega napada, druga pa odgovarja, da ji Nemčija dejansko napoveduje vojno, je jasno, da njuni odnosi že dolgo niso več zgolj hladni.
Spletno uredništvo
