V nedeljo bomo na štirih glasovnicah obkrožali ZA ali PROTI, toda samo pri eni bo naš odgovor neposredno odločal o tem, ali bo že sprejeti zakon začel veljati. Gre za novelo zakona o parlamentarni preiskavi ZPPre-B. Na prvi pogled se zdi tema oddaljena od vsakdanjega življenja: parlamentarne komisije, ustavna presoja, procesne varovalke in politična odgovornost. Toda v ozadju je precej bolj preprosto vprašanje – koliko moči naj ima parlament, ko nekoga preiskuje, in koliko možnosti mora imeti posameznik ali institucija, da se pred takšno preiskavo oziroma med njo pravno zaščiti? Prav tu je bistvo nedeljskega odločanja.
To je prvi članek v naši štiridelni seriji, v kateri bomo do petka vsak večer podrobno razložili eno referendumsko vprašanje. Brez zapletenega pravnega jezika bomo pogledali, kaj velja danes, kaj naj bi se spremenilo ter kaj v praksi pomeni, če na glasovnici obkrožite ZA ali PROTI. Pri prvem vprašanju je to še posebej pomembno, saj za razliko od preostalih treh ne gre za posvetovalni, temveč zakonodajni referendum.
Kaj sploh je parlamentarna preiskava?
Parlamentarna preiskava je eno najmočnejših nadzornih orodij državnega zbora. Ustava določa, da lahko državni zbor odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, namen pa je lahko ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, priprava sprememb zakonodaje ali sprejemanje drugih odločitev iz pristojnosti parlamenta. Preiskovalna komisija ima pri poizvedovanju in preučevanju zadev smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi.
To pomeni, da parlamentarna preiskava ni običajna politična razprava. Komisije lahko zbirajo dokumentacijo, vabijo in zaslišujejo priče ter preiskovance in posegajo tudi na področja, kjer se lahko pojavijo vprašanja zasebnosti, osebnih podatkov, ugleda posameznika ali neodvisnosti drugih državnih institucij. Prav zato je že leta odprto vprašanje, kje se mora končati učinkovita parlamentarna preiskava in kje se morajo začeti pravne varovalke pred morebitno politično zlorabo takšne moči.
In prav o tem bomo v nedeljo odločali.
Kaj velja danes?
Sedanja ureditev daje precej širokemu krogu subjektov možnost, da v 30 dneh po objavi akta o odreditvi parlamentarne preiskave od Ustavnega sodišča zahtevajo presojo njegove skladnosti z ustavo in zakonom. To lahko med drugim storijo najmanj tretjina poslancev, ki niso zahtevali preiskave, Sodni svet, Državnotožilski svet, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, lokalna skupnost, pod določenimi pogoji pa tudi sam preiskovanec ter fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki jo preiskava zajame.
Preiskovanec lahko ustavno presojo zahteva tudi pozneje, če je za preiskovanca določen z dokaznim sklepom komisije in meni, da akt nedopustno posega v njegove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavno sodišče mora takšno zahtevo obravnavati absolutno prednostno, zakon pa določa 60-dnevni rok za odločitev.
Tu pa je pomembna zelo sveža sprememba, brez katere bi bila razlaga nedeljskega referenduma nepopolna.
Ustavno sodišče je septembra eno od varovalk že razveljavilo
Veljavni zakon je prvotno določal tudi, da državni zbor po vloženi zahtevi za ustavno presojo do odločitve Ustavnega sodišča ne sme imenovati preiskovalne komisije. To je pomenilo, da je lahko ustavna presoja dejansko začasno ustavila začetek preiskave.
Toda Ustavno sodišče je 10. septembra 2026 to določbo razveljavilo. Presodilo je, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota in da mora biti postopek urejen tako, da se preiskava uvede, vodi in konča v razumnem roku. Avtomatično zadržanje imenovanja komisije do odločitve Ustavnega sodišča je po njegovi presoji preveč posegalo v pristojnost državnega zbora.
To je za nedeljski referendum izjemno pomembno. Glas PROTI torej ne pomeni vrnitve avtomatične blokade parlamentarne preiskave do odločitve Ustavnega sodišča. Te varovalke ni več, ker jo je Ustavno sodišče že razveljavilo.
Ostale možnosti ustavnosodne presoje pa so za zdaj ostale v zakonu. Ustavno sodišče je namreč septembra odločilo samo o omenjenem avtomatičnem zadržanju, o drugih izpodbijanih delih veljavne ureditve pa bo odločalo posebej.
Kaj želi spremeniti ZPPre-B?
Novela, o kateri bomo glasovali, gre precej dlje od odprave avtomatičnega zadržanja. Bistveno bi zožila krog tistih, ki lahko že na začetku zahtevajo ustavnosodno presojo akta o parlamentarni preiskavi.
Po noveli bi možnost takšne neposredne predhodne ustavnosodne presoje ostala predvsem Sodnemu svetu zaradi varstva neodvisnosti sodstva in generalnemu državnemu tožilcu zaradi varstva samostojnosti državnega tožilstva. Iz tega kroga pa bi izpadli številni sedanji upravičenci, med njimi tretjina poslancev, Banka Slovenije, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, občine ter – kar je za posameznika najpomembneje – preiskovanec in določene fizične oziroma pravne osebe zasebnega prava, zajete v preiskavo.
Novela namesto dela sedanjega preventivnega varstva uvaja naknadno sodno varstvo. Preiskovanec bi lahko zaradi zatrjevanih kršitev človekovih pravic med izvajanjem parlamentarne preiskave vložil tožbo v upravnem sporu, vendar praviloma šele po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije, in sicer v osmih dneh.
To je ena najpomembnejših razlik, o katerih v nedeljo odločamo: ali naj bo pomemben del pravnega preverjanja mogoč že pred oziroma med posegom parlamentarne preiskave ali naj se težišče pravnega varstva premakne na čas po koncu preiskave.
Zakaj zagovorniki zakona pravijo: ZA?
Argument zagovornikov ZPPre-B je predvsem učinkovitost. Parlamentarna preiskava je po ustavi instrument parlamentarnega nadzora in mora biti sposobna priti do informacij takrat, ko so te še pomembne. Če lahko preiskovanci ali številni drugi subjekti z različnimi pravnimi sredstvi ustavljajo ali zavlačujejo delo komisije, lahko po tej razlagi parlamentarna preiskava izgubi svoj namen.
Temu argumentu je septembra deloma pritrdilo tudi Ustavno sodišče. Poudarilo je, da je učinkovitost parlamentarne preiskave ustavna vrednota v širšem javnem interesu in da mora biti zagotovljeno, da se preiskava v razumnem roku uvede, vodi in konča. Prav zato je razveljavilo avtomatično zadržanje imenovanja komisije.
Zagovorniki novele opozarjajo tudi, da možnost pravnega varstva ne bi povsem izginila. Za varstvo neodvisnosti sodstva in tožilstva bi ostala posebna ustavnosodna pot, za preiskovance pa novela predvideva upravni spor zaradi kršitev človekovih pravic. Njihovo izhodišče je torej, da mora parlament imeti dovolj prostora za učinkovito preiskovanje, sodna kontrola pa ne sme postati način, s katerim se delo komisije blokira ali razvleče.
Toda kaj skrbi nasprotnike zakona?
Tu se začne drugi del zgodbe. Nasprotniki ne trdijo, da parlamentarne preiskave niso potrebne. Njihov osrednji argument je drugačen:
parlamentarna komisija je politično telo z zelo močnimi preiskovalnimi pooblastili, zato mora imeti posameznik učinkovito možnost zaščite še preden nastanejo posledice, ki jih pozneje ni več mogoče popraviti.
Na to ni opozorila samo referendumska kampanja. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je pri obravnavi ZPPre-B opozorila, da predlagana ureditev znižuje standard pravnega varstva preiskovanca. Pravna mreža za varstvo demokracije pa ocenjuje, da naknadni upravni spor ne more nujno odpraviti posledic, ki so že nastale med preiskavo.
Predstavljajmo si zelo preprost primer. Posameznik meni, da parlamentarna komisija zanj sploh nima ustavno dopustnega razloga ali da njen akt nedopustno posega v njegove pravice. Po sedanji ureditvi lahko pod določenimi pogoji zahteva ustavnosodno presojo. Po ZPPre-B te možnosti ne bi več imel na enak način; svojo zaščito bi praviloma iskal pozneje v upravnem sporu.
In takrat se pojavi vprašanje: kaj če je škoda že nastala?
Ko je ime enkrat javno izpostavljeno, sodba čez mesece ne izbriše vsega
Parlamentarne preiskave so pogosto javne in politično zelo odmevne. Posameznik je lahko zaslišan, njegovo ime se pojavlja v medijih, komisija pridobiva dokumentacijo in osebne podatke, politične stranke pa ugotovitve oziroma že samo njegovo vpletenost uporabljajo v javnem prostoru.
Če sodišče šele po zaključku postopka ugotovi, da so bile človekove pravice kršene, nekaterih posledic ni mogoče preprosto zavrteti nazaj. Pravna mreža zato opozarja na možnost posegov v osebno dostojanstvo, zasebnost, komunikacijsko zasebnost in varstvo osebnih podatkov.
Še bolj praktičen problem je, da vse parlamentarne preiskave sploh ne pridejo do končnega poročila. Pravna mreža ob sklicevanju na podatke o preteklih mandatih opozarja, da so obstajala mandatna obdobja, ko državni zbor končnih poročil posameznih komisij ni sprejel.
Ker ZPPre-B naknadno pravno varstvo navezuje na vročitev končnega poročila, so se pojavila vprašanja, kako učinkovita bi bila takšna zaščita v primeru, ko končnega poročila sploh ni. Tudi Zakonodajno-pravna služba DZ je na to opozorila pri obravnavi predloga.
To je eden najmočnejših vsebinskih pomislekov proti noveli in ga ni mogoče odpraviti samo z argumentom, da morajo biti parlamentarne preiskave hitre.
Še ena pomembna sprememba: kdo nadzira izločanje poslancev?
ZPPre-B posega tudi v pravila glede članov preiskovalnih komisij. Sedanja ureditev vsebuje postopkovne mehanizme za primere, ko je član komisije sam določen za pričo ali preiskovanca oziroma ko obstajajo razlogi za njegovo razrešitev. Med drugim obstaja možnost sodnega varstva pred Vrhovnim sodiščem.
Novela del teh procesnih varovalk odpravlja oziroma spreminja. Pravna mreža in Zakonodajno-pravna služba sta opozorili, da bi se lahko ureditev s tem približala stanju, glede katerega je Ustavno sodišče že v preteklosti ugotovilo pomanjkljivosti. Zagovorniki sprememb pa nasprotno poudarjajo nevarnost, da bi se člane komisije z določanjem za priče ali preiskovance izločalo iz komisije in s tem oviralo njeno delo.
To lepo pokaže, zakaj referendum ni tako preprost, kot se zdi iz vprašanja na glasovnici. Na obeh straneh je namreč ista osnovna skrb – preprečevanje zlorabe –, razlikujeta pa se v tem, kje vidita večjo nevarnost. Ena stran jo vidi predvsem v blokiranju parlamentarnih preiskav, druga v preveliki moči politično sestavljenih komisij nad posamezniki.
Kaj torej pomeni, če obkrožite ZA?
Če na zakonodajnem referendumu obkrožite ZA, podpirate uveljavitev ZPPre-B, ki ga je državni zbor sprejel 26. maja.
To pomeni podporo ureditvi, ki daje večjo težo učinkovitosti in hitrejšemu delovanju parlamentarnih preiskav, zožuje krog subjektov, ki lahko zahtevajo predhodno ustavnosodno presojo, ter za preiskovance del pravnega varstva premika v naknadni upravni spor. Spreminjajo se tudi nekatera pravila glede članov preiskovalnih komisij.
Argument za takšno odločitev je, da parlament ne more učinkovito opravljati svoje nadzorne funkcije, če lahko njegovo preiskavo številni postopki zavlačujejo ali ovirajo. Septembrska odločitev Ustavnega sodišča potrjuje vsaj del tega izhodišča: avtomatično zadrževanje imenovanja komisije je bilo razveljavljeno prav zaradi zahteve po učinkovitosti parlamentarnega nadzora.
Vendar glas ZA pomeni tudi sprejetje ožjega sistema predhodnih pravnih varovalk, kot jih daje sedanja ureditev.
Kaj pomeni, če obkrožite PROTI?
Če obkrožite PROTI, nasprotujete uveljavitvi ZPPre-B. Če bo izpolnjen tudi ustavni zavrnitveni kvorum, novela ne bo začela veljati in ostala bo sedanja ureditev, seveda že spremenjena s septembrsko odločbo Ustavnega sodišča.
To je pomembno: PROTI ne pomeni, da lahko vsakdo poljubno ustavi parlamentarno preiskavo. Ustavno sodišče je avtomatično zadržanje imenovanja komisije že odstranilo.
Pomeni pa ohranitev širšega kroga tistih, ki lahko zahtevajo ustavnosodno presojo. Med njimi ostajajo tudi preiskovanci, določene zasebne osebe, tretjina poslancev, Varuh človekovih pravic, Banka Slovenije, Računsko sodišče in drugi subjekti pod pogoji, določenimi v zakonu.
Argument PROTI je zato predvsem, da učinkovitosti parlamentarnega nadzora ni treba zagotavljati z odpravo tolikšnega dela predhodnih pravnih varovalk. Ta argument je po septembrski odločbi Ustavnega sodišča dobil tudi novo dimenzijo: eno od določb sedanjega zakona, ki je dejansko lahko povzročila zastoj na samem začetku preiskave, je sodišče že odstranilo. Referendum zato zdaj v precejšnji meri odloča o tem, ali je treba iti še dlje in omejiti tudi sam dostop posameznikov in institucij do predhodne ustavnosodne presoje.
Pri PROTI obstaja še ena past: ni dovolj samo zmagati
Ker gre za zakonodajni referendum, je treba razumeti še zavrnitveni kvorum. Zakon ne bo zavrnjen samo zato, ker bo med oddanimi veljavnimi glasovi več odgovorov PROTI kot ZA.
Za zavrnitev morata biti izpolnjena oba pogoja: PROTI mora glasovati večina tistih, ki bodo veljavno glasovali, hkrati pa mora PROTI glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.
Po podatkih, ki jih je DVK navedla pred glasovanjem, je bilo 1. septembra v Sloveniji 1.698.526 volilnih upravičencev, zato je bila petina izračunana na 339.706 glasov PROTI.
Primer: če bi bilo 300.000 glasov PROTI in samo 200.000 ZA, bi PROTI sicer prepričljivo zmagal med udeleženci, vendar zakon kljub temu ne bi bil zavrnjen, ker ne bi bil dosežen zavrnitveni kvorum.
Pri tem referendumu je zato pomembna tudi udeležba, ne samo razmerje med ZA in PROTI.
Jedro odločitve je pravzaprav zelo preprosto
Za vsem pravnim jezikom se skriva tehtanje med dvema vrednotama.
Na eni strani je učinkovit parlamentarni nadzor. Parlamentarne preiskave morajo biti sposobne priti do dokumentov, zaslišati ljudi in ugotoviti politično odgovornost, ne da bi jih bilo mogoče s procesnimi potezami neskončno zavlačevati. Da je učinkovitost ustavna vrednota, je septembra jasno povedalo tudi Ustavno sodišče.
Na drugi strani je vprašanje kdo nadzira preiskovalca. Parlamentarna komisija ni sodišče, ampak politično sestavljeno telo. Njeno delo lahko močno poseže v življenje posameznika, njegovo zasebnost in javni ugled. Kritiki ZPPre-B zato opozarjajo, da naknadna sodna odločitev ne more vedno popraviti škode, ki je nastala že med javno in politično odmevno preiskavo.
Nedeljsko vprašanje zato ni, ali potrebujemo parlamentarne preiskave – potrebujemo jih in ustava jih izrecno predvideva. Prav tako ni več vprašanje, ali lahko ena zahteva avtomatično zamrzne imenovanje komisije, saj je Ustavno sodišče takšno ureditev že razveljavilo.
Odločamo predvsem o tem, koliko preostalih predhodnih pravnih varovalk želimo obdržati in koliko več prostora želimo dati parlamentarni komisiji za nemoteno preiskovanje.
Če boste obkrožili ZA, boste podprli ZPPre-B in s tem ureditev z ožjim krogom predhodnega ustavnosodnega varstva ter večjim poudarkom na učinkovitosti preiskave.
Če boste obkrožili PROTI, boste nasprotovali ZPPre-B in ob izpolnjenem zavrnitvenem kvorumu ohranili širši dostop do predhodne ustavnosodne presoje, vendar brez avtomatičnega zadržanja imenovanja komisije, ki ga je Ustavno sodišče že odpravilo.
Odločitev bo v nedeljo vaša. Pomembno pa je, da veste, kaj bo vaš odgovor dejansko pomenil.
Jutri: Ali mora človek za socialno pomoč tudi delati?
Jutri ob isti uri bomo v drugem delu naše referendumske serije pogledali vprašanje, ki bo verjetno sprožilo še več razprav: ali naj se denarna socialna pomoč za delovno sposobne ljudi, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?
Tudi tam bomo naredili enako: pogledali bomo, kaj velja danes, kdo bi bil po predlagani ureditvi sploh zajet, kdo ne, kaj pomeni ZA in kaj PROTI ter kakšne bi bile dejanske posledice obeh odgovorov.
Ker je tudi pri tem vprašanju tisto, kar piše na glasovnici, precej krajše od zgodbe, ki se skriva za njim.
Spletno uredništvo
