Veliki preobrat za Kanin: država naj bi dala 60 milijonov, smučanje mogoče že prihodnjo zimo

Po treh letih zaprtega smučišča se na Kaninu vendarle kaže eden najbolj konkretnih premikov doslej. Država naj bi za oživitev edinega slovenskega visokogorskega smučišča v prihodnjih treh letih namenila 60 milijonov evrov, kar je dvakrat toliko, kot je bilo za projekt predvideno doslej. Že v četrtek bo bovški občinski svet odločal o pogodbi z zasebnim vlagateljem, povezanim z južnotirolskim proizvajalcem žičniških naprav Leitner, ki bi vstopil v družbo Sončni Kanin.

Če bodo postopki tekli brez novih zapletov, v Bovcu upajo, da bi se pripravljalna dela lahko začela še letos, smučarji pa bi se na Kanin lahko vrnili že prihodnjo zimo. Toda pred gradbinci je še ena ključna ovira: občina mora pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, rok, ki ga je določila država, pa se izteče 12. decembra.

Po letih negotovosti, zapletov z zastarelo žičniško infrastrukturo, iskanja denarja in zasebnega partnerja se projekt oživitve Kanina približuje točki, ko bi lahko iz načrtov prešel v dejansko gradnjo. Današnje Primorske novice poročajo, da se je država zavezala, da bo za novi Kanin v prihodnjih treh letih prispevala 60 milijonov evrov, medtem ko bo bovški občinski svet že ta četrtek razpravljal o potrditvi pogodbe z zainteresiranim zasebnim vlagateljem.

Država naj bi podvojila prvotno obljubo

Če bo 60 milijonov evrov tudi formalno potrjenih v končni finančni konstrukciji, gre za bistveno spremembo dosedanjih načrtov. Vlada je namreč še junija uradno navajala, da je država s pismom o nameri izrazila pripravljenost za sofinanciranje projekta v vrednosti do 30 milijonov evrov. Ta denar je bil namenjen ponovni vzpostavitvi žičniške povezave med Bovcem in Kaninom ter s tem ponovnemu zagonu smučišča.

V začetku oktobra je Delo poročalo, da naj bi nova vlada državno pomoč podvojila, današnje Primorske novice pa zdaj navajajo konkretno številko: 60 milijonov evrov v prihodnjih treh letih. To bi pomenilo dvakratnik zneska iz prvotnega državnega pisma o nameri.

Pri tem je potrebna previdnost. V javno dostopnih uradnih objavah vlade, ki smo jih pregledali, za zdaj še nismo našli novega sklepa, ki bi prejšnjo zavezo do 30 milijonov formalno nadomestil s 60 milijoni. Zato gre za zelo pomembno novo informacijo, vendar bo za dokončno finančno sliko treba počakati še na formalizacijo dogovora.

V četrtek ena najpomembnejših sej v Bovcu

Drugi pomembni premik se bo zgodil že v četrtek. Bovški občinski svet bo razpravljal o verifikaciji pogodbe z zasebnim partnerjem. Na občinski razpis za soinvestitorja v obnovo gorskega centra Kanin je julija prispela samo ena ponudba. Oddal jo je konzorcij Promotor, katerega del je tudi priznani južnotirolski proizvajalec žičniške tehnologije Leitner.

Po današnjih informacijah naj bi po dodatnih pogajanjih prišli do pogodbe, ki jo mora pred podpisom potrditi občinski svet. Če jo bodo svetniki verificirali, naj bi zasebni partner lastniško vstopil v družbo Sončni Kanin, ki je trenutno v stoodstotni lasti Občine Bovec. To je pomembna razlika: ne gre samo za nakup nove žičnice od Leitnerja, temveč za načrtovan vstop zasebnega kapitala v družbo, ki bo sodelovala pri razvoju in upravljanju centra.

Občina je ob razpisu poudarila, da želi partnerja, ki ne bo zagotovil samo denarja za gradnjo, temveč tudi dolgoročno obratovanje, vzdrževanje infrastrukture in finančno vzdržnost projekta. V pogodbeni paket naj bi bila vključena tudi varovala javnega interesa.

Kanin ne obratuje že od jeseni 2023

Časovni pritisk je velik. Kanin je zaprt od jeseni 2023, ko je inšpekcija zaradi dotrajanosti prepovedala uporabo glavne krožno-kabinske žičnice iz Bovca. Od takrat Slovenija nima delujočega visokogorskega smučišča, posledice pa čuti tudi turistično gospodarstvo Bovškega.

Kanin je poseben tudi zaradi povezave z italijansko Sello Neveo oziroma Na Žlebeh. Čezmejno smučišče je bilo povezano leta 2009, ko je povezava prek Prevale omogočila smučanje na obeh straneh meje. Italijanska stran je v infrastrukturo v zadnjih letih vlagala precejšnja sredstva, medtem ko je slovenska stran zaradi zastarelosti naprav nazadovala.

Na marčevski predstavitvi projekta je predsednik Komisije za oživitev Kanina Danijel Krivec povedal, da so samo v Furlaniji – Julijski krajini v zadnjih letih v Sello Neveo vložili več kot 120 milijonov evrov, za njihova smučišča pa imajo za triletno obdobje predvidenih še dodatnih 220 milijonov.

Nova gondola ne bo samo kopija stare

Projekt ne predvideva zgolj zamenjave stare naprave z novo. Občina je marca predstavila precej podrobno projektno dokumentacijo za novo krožno-kabinsko žičnico, ki bo tehnično drugačna od sedanje. Namesto ene povezane naprave sta predvidena dva ločena in med seboj neodvisna odseka.

Spodnji odsek A–C bo namenjen predvsem transportu iz doline proti smučišču in bo imel zmogljivost približno 1.400 potnikov na uro. Na njem je predvidenih 50 desetosebnih kabin, vožnja pa bi pri največji hitrosti trajala približno 12 minut. Zgornji odsek C–D bo deloval kot sestavni del samega smučišča, imel 40 desetosebnih kabin in zmogljivost do 2.400 potnikov na uro, vožnja pa bi trajala približno štiri minute.

Končna zgornja postaja bo prestavljena tako, da bo omogočala neposrednejši dostop do smučarskih prog in drugih naprav. Projekt vključuje tudi novo sedežnico Graben, spremljajoče objekte in dolgoročnejšo možnost sistema umetnega zasneževanja.

Toda brez gradbenega dovoljenja ne bo nič

Kljub optimizmu ostaja zelo pomemben pogoj, ki ga pri velikih napovedih ne smemo spregledati. Občina Bovec še vedno potrebuje pravnomočno gradbeno dovoljenje za novo žičniško povezavo.

Vlada je junija rok za njegovo pridobitev podaljšala za šest mesecev, do 12. decembra 2026. Takrat je pojasnila, da postopek že poteka, vendar občina še ni pridobila vseh potrebnih naravovarstvenih soglasij. Pravnomočno gradbeno dovoljenje in njegov prenos na državo sta bila določena kot pogoja za izvedbo državne investicije.

Marca so na občini sicer pričakovali, da bodo dovoljenja za krožno-kabinsko žičnico in sedežnico Graben lahko pridobili že v poletnih mesecih, vendar se je postopek očitno zavlekel.

Prav zato napovedi, da bi se pripravljalna dela lahko začela še letos, še ni mogoče razumeti kot dokončen terminski načrt. Pred začetkom glavne gradnje morajo biti izpolnjeni pravni, okoljski in finančni pogoji.

Bi res lahko smučali že prihodnjo zimo?

To je največje vprašanje današnje zgodbe. V Bovcu po poročanju Primorskih novic upajo, da bi se s pripravljalnimi deli začelo še letos in da bi lahko Kanin goste sprejel že prihodnjo zimsko sezono.

To je ambiciozen rok. Projekt vključuje gradnjo zahtevne visokogorske žičniške infrastrukture na območju, kjer vremenske razmere močno omejujejo gradbeno sezono. Pred začetkom gradnje je treba zaključiti še postopke z dovoljenji, potrditi pogodbo z zasebnim partnerjem in dokončno sestaviti finančno konstrukcijo.

Zato je pravilneje govoriti o cilju oziroma upanju, da bi smučanje ponovno steklo prihodnjo zimo, in ne o že določenem datumu odprtja.

Projekt je vreden okoli sto milijonov evrov

Celotna oživitev Kanina je ocenjena na približno 100 milijonov evrov. Občina Bovec je zato že od začetka poudarjala, da projekta sama finančno ne more izpeljati in da je nujna kombinacija občinskega premoženja, državnega denarja in zasebnega kapitala.

Če se potrdi 60-milijonski državni vložek in če zasebni partner dejansko vstopi v Sončni Kanin, bi bila prvič po zaprtju leta 2023 precej bolj jasno sestavljena dva najpomembnejša dela finančne konstrukcije.

Toda šele četrtkova odločitev bovškega občinskega sveta bo pokazala, ali je dogovor z zasebnim vlagateljem pripravljen za podpis.

Po treh letih čakanja Kanin najbližje dejanski obnovi

Kanin je v preteklih letih doživel že dovolj načrtov, napovedi in neuspelih poskusov, da je previdnost upravičena. Tokrat pa je vendarle več konkretnih elementov hkrati: izdelana je projektna dokumentacija, izbran je potencialni zasebni partner, pogodba prihaja pred občinski svet, država pa naj bi svoj finančni vložek povečala s 30 na 60 milijonov evrov.

Zdaj ostajata dva velika preizkusa. Prvi bo že v četrtek v Bovcu, ko bodo svetniki odločali o pogodbi z vlagateljem. Drugi je 12. december, do katerega mora občina po sedanjem državnem sklepu pridobiti pravnomočno gradbeno dovoljenje.

Če bosta oba koraka uspešna in bo potrjena tudi nova državna finančna konstrukcija, bi se po treh letih, ko gondola iz Bovca proti Kaninu miruje, projekt lahko prvič zares preselil z dokumentov na gradbišče.

Ali bo to dovolj hitro, da bodo smučarji na slovenski strani Kanina res vijugali že prihodnjo zimo, pa za zdaj ostaja ambiciozen cilj – in ne še obljubljen datum odprtja.

Spletno uredništvo Goriške novice