Srbi v tujini bodo morali na volišča tudi sredi noči: odločitev pred volitvami sprožila upor

Le nekaj tednov pred izrednimi parlamentarnimi volitvami v Srbiji je odločitev Republiške volilne komisije sprožila nov politični spor. Srbski državljani, ki živijo v tujini, bodo morali 25. oktobra glasovati po srbskem in ne lokalnem času. Posledica je nenavadna: medtem ko bodo v Srbiji volišča odprta od 7. do 20. ure, bodo morali nekateri volivci v Ameriki, Avstraliji, Indoneziji in na Novi Zelandiji na volišča sredi noči.

Na Novi Zelandiji naj bi bilo denimo mogoče glasovati od 19. ure zvečer do 8. ure naslednjega jutra. Del članov volilne komisije opozarja, da takšne ureditve v Srbiji doslej ni bilo in da lahko državljanom v diaspori močno oteži uresničevanje volilne pravice. Zagovorniki odgovarjajo, da je odločitev zakonita in potrebna zaradi zaščite integritete volitev.

Republiška volilna komisija (RIK) je odločitev sprejela na seji ob določanju volišč v tujini za izredne parlamentarne volitve, ki bodo 25. oktobra. Za rešitev je glasovalo 20 članov komisije, sedem jih je bilo proti. Bistvo spremembe je preprosto, posledice pa so ponekod precej nenavadne: čas odprtja in zaprtja volišč v tujini bo usklajen s časom glasovanja v Srbiji, ne glede na lokalni časovni pas države, v kateri volišče stoji.

Na Novi Zelandiji od večera do osmih zjutraj

Najbolj očitno se posledice pokažejo na drugi strani sveta. Na Novi Zelandiji bi se po lokalnem času glasovanje začelo ob 19. uri in končalo ob 8. uri naslednjega jutra. Tudi na nekaterih voliščih v Avstraliji, Indoneziji ter Severni in Južni Ameriki bo pomemben del glasovanja potekal v nočnih urah. Prav to je sprožilo oster spor znotraj same Republiške volilne komisije.

Članica RIK Jasmina Belić je opozorila, da resna osrednja volilna komisija državljanom težko predlaga prihod na volišče ob treh zjutraj, in odločitev označila za »v nasprotju z zdravo pametjo«. Drugi nasprotniki predloga so uporabljali še ostrejše izraze in opozarjali, da bi lahko takšen način glasovanja dejansko zmanjšal čas, v katerem lahko volivci normalno in varno pridejo na volišče.

V Chicagu odprta tudi v urah, ko je pot na volišče lahko težavnejša

Član komisije Marko Živanović je kot primer izpostavil Chicago, kjer živi številčna srbska skupnost. Opozoril je na varnostno vprašanje nočnega prihajanja na volišča in trdil, da velik delež hudih kaznivih dejanj v mestu nastane po 22. uri. Njegov argument je bil, da volilna ureditev ne bi smela ljudi postavljati pred izbiro med uresničevanjem volilne pravice in odhodom na volišče v neugodnem oziroma potencialno manj varnem delu dneva.

Pri tem je treba poudariti, da gre za argument nasprotnikov odločitve znotraj RIK, ne za ugotovitev, da bo glasovanje v Chicagu dejansko nevarno. Ključno vprašanje ostaja praktično: ali enak urnik po srbskem času res zagotavlja enake volilne pogoje, če se v nekaterih državah spremeni v običajen dnevni urnik, v drugih pa v nočno glasovanje.

Zakaj je RIK sploh uvedel takšno pravilo?

Zagovorniki odločitve pravijo, da razlog ni omejevanje glasovanja diaspore. Članica RIK Željka Radeta se je sklicevala na četrti odstavek 91. člena srbskega zakona o volitvah poslancev, ki določa trajanje volilnega dne in čas njegovega zaključka. Po njeni razlagi je odločitev komisije zato skladna z zakonom.

Tatjana Kitanović je navedla še drugačen argument. Po njenih besedah se je v preteklosti dogajalo, da so se po zaključku glasovanja na nekaterih voliščih v tujini rezultati pojavili na družbenih omrežjih, medtem ko je glasovanje v Srbiji še potekalo. Posamezni politični akterji naj bi nato te rezultate uporabljali za razglašanje oziroma napovedovanje zmage, kar bi po njenem lahko vplivalo na volivce, ki svojega glasu še niso oddali. Sočasno zapiranje volišč po srbskem času naj bi takšno možnost zmanjšalo.

Kritiki: Zakaj potem vsa prejšnja leta ni bilo tako?

Prav tu pa nasprotniki spremembe vidijo največjo težavo. Član RIK Ivan Šebek je opozoril, da v vseh letih glasovanja srbske diaspore komisija po njegovih besedah še nikoli ni sprejela takšne rešitve. Prav tako naj v preteklosti ne bi zaznali problema, ki bi upravičeval tako velik poseg v urnik glasovanja v tujini.

Šebek je problematiziral tudi vlogo srbskega zunanjega ministrstva, ki je predlagalo rešitev glede časa odpiranja in zapiranja volišč. Po njegovi oceni je ministrstvo s tem poseglo na področje, za katero nima volilnih pristojnosti. Spraševal je tudi, kdo je strokovni službi RIK naročil pripravo predloga, ki se ujema s predlogom zunanjega ministrstva. Po poročanju N1 na to vprašanje na seji ni dobil odgovora.

Članica Zlata Jusufović je opozorila še na logično posledico argumenta, da takšno ureditev zahteva zakon: če je sedanja razlaga edina pravilna, se postavlja vprašanje, ali so bile potem prejšnje odločitve o glasovanju v tujini napačne. Prav to kaže, da spor ni zgolj političen, ampak tudi pravni in proceduralni.

Srbija gre na volitve po skoraj dveh letih protestov

Odločitev je toliko občutljivejša zaradi političnih razmer, v katerih bodo potekale volitve. Predčasne parlamentarne volitve bodo 25. oktobra, čeprav redne niso bile predvidene pred letom 2027. Aleksandar Vučić je 9. septembra razpustil parlament in razpisal volitve, 27. septembra pa odstopil s položaja predsednika države. Zdaj kot vodilni kandidat liste, zbrane okoli Srbske napredne stranke, kandidira za predsednika vlade.

Predčasne volitve so sledile skoraj dve leti trajajočemu političnemu pretresu, ki ga je sprožila tragedija na železniški postaji v Novem Sadu novembra 2024, ko je ob zrušitvi nadstreška umrlo 16 ljudi. Protesti, ki so se začeli z zahtevami po odgovornosti za tragedijo, so prerasli v širše protikorupcijsko in protivladno gibanje. Njegov pomemben del so prevzeli študenti, ki na oktobrskih volitvah nastopajo tudi z listo »Studentska lista – Studenti pobeđuju«.

Na glasovnici množica list

Predvolilna slika je sicer precej razdrobljena. Rok za oddajo kandidatnih list se je iztekel v začetku tedna, RIK pa mora skupno volilno listo objaviti najpozneje 9. oktobra. Med prijavljenimi so Vučićeva lista »Aleksandar Vučić – Ujedinjena Srbija«, koalicija okoli socialistov Ivice Dačića, študentska lista, več opozicijskih koalicij in več list narodnih manjšin.

Toda politično dogajanje močno presega običajno predvolilno tekmovanje. AP poroča, da so volitve eden največjih političnih preizkusov v Srbiji po več letih, kampanjo pa spremljajo izrazite napetosti. Mednarodni odbor za zaščito novinarjev CPJ je tik pred volitvami celo pozval srbske oblasti, naj zagotovijo varnost novinarjev, in opozoril na grožnje, sovražnost ter napade na medijske delavce.

Opozorila tudi zaradi neenake medijske zastopanosti

Na težave v predvolilnem okolju opozarja tudi srbska nevladna organizacija CRTA, ki spremlja volitve in medije. V analizi televizijskega poročanja med 21. in 27. septembrom je ugotovila, da je približno tri četrtine političnega časa pripadlo predstavnikom vladajoče večine, četrtina pa opoziciji. Organizacija je opozorila tudi na negativno poročanje o najbolj izpostavljeni opozicijski listi.

Tudi izkušnje iz prejšnjih volilnih ciklov so razlog, da je vsaka sprememba pravil tik pred glasovanjem deležna posebne pozornosti. Mednarodni opazovalci so pri preteklih srbskih volitvah opozarjali na različne nepravilnosti in neenake pogoje, medtem ko srbske oblasti očitke o sistematičnih zlorabah zavračajo.

Bo zaščita volitev nekaterim dejansko otežila glasovanje?

Prav zato je spor glede glasovanja v tujini več kot prepir o časovnih pasovih. Zagovorniki nove ureditve trdijo, da ščitijo integriteto volitev in preprečujejo objavljanje rezultatov, še preden se volišča v Srbiji zaprejo. Nasprotniki odgovarjajo, da se integriteta volitev ne more varovati tako, da nekaterim državljanom glasovanje postane bistveno težje.

RIK je odločitev sprejel z jasno večino 20 proti sedmim, zato za zdaj velja. Če ne bo spremembe, bo 25. oktobra nastala nenavadna slika: medtem ko bodo prebivalci Beograda, Niša ali Novega Sada na volišča odhajali čez dan, bodo nekateri njihovi rojaki na drugem koncu sveta glasovali pozno zvečer, ponoči ali zgodaj zjutraj.

In prav tu je bistvo spora. Formalno bodo imeli vsi na voljo 13 ur. V praksi pa ura glasovanja za nekoga pomeni dopoldne, za drugega pa tri zjutraj. Ali je to res enak dostop do volilne pravice, bo eno od vprašanj, ki bodo spremljala že tako napete srbske volitve.

Spletno uredništvo