Trump odobril usmrtitev pred strelskim vodom: Ameriška vojska česa takega ni storila že 81 let

Ameriški predsednik Donald Trump je odobril izvršitev smrtne kazni nad nekdanjim vojaškim psihiatrom Nidalom Malikom Hasanom, ki je leta 2009 v vojaškem oporišču Fort Hood v Teksasu ubil 13 ljudi in ranil še 32. Kazen naj bi izvršila ameriška vojska – pred strelskim vodom. Če bo do usmrtitve dejansko prišlo, bo šlo za dogodek z izjemno zgodovinsko težo: ameriška vojska obsojenca pred strelskim vodom ni usmrtila vse od leta 1945, kakršnekoli vojaške smrtne kazni pa ni izvršila že od leta 1961. Toda kljub Trumpovi odobritvi usmrtitev še ni tik pred vrati. Čas in kraj nista določena, Hasan pa ima na voljo še pravno pot, ki bi lahko izvršitev odložila tudi za daljše obdobje.

Ameriško obrambno ministrstvo je odločitev sporočilo v ponedeljek zvečer. Obrambni minister Pete Hegseth je priporočil izvršitev smrtne kazni pred strelskim vodom, Trump pa je priporočilo odobril. Tiskovni predstavnik Pentagona Sean Parnell je ob tem sporočil, da bo čas in kraj morebitne usmrtitve določil sekretar ameriške vojske. To je pomembna podrobnost, saj predsednikova odločitev ne pomeni, da je že določen datum, ko bo 56-letni Hasan stopil pred strelski vod. Z njo se je začel naslednji del izjemno redkega in pravno zapletenega postopka izvrševanja smrtne kazni v ameriškem vojaškem pravosodju.

13 mrtvih in 32 ranjenih v Fort Hoodu

Primer Nidala Hasana se vleče že skoraj 17 let. 5. novembra 2009 je takratni major ameriške vojske in vojaški psihiater vstopil v center za pripravo vojakov v oporišču Fort Hood v Teksasu, danes imenovanem Fort Cavazos, kjer so se vojaki pripravljali na napotitve. Oborožen s polavtomatsko pištolo je začel streljati. Umrlo je 13 ljudi, med njimi 12 pripadnikov vojske in civilist, še 32 ljudi je bilo ranjenih. Med smrtnimi žrtvami je bila tudi noseča vojakinja. Napad se je končal, ko so Hasana med strelskim obračunom zadeli policisti; zaradi poškodb je ostal paraliziran od pasu navzdol.

Hasan med poznejšim sojenjem ni zanikal, da je streljal. Pred vojaškim sodiščem je povedal, da je želel preprečiti ameriškim vojakom odhod v Afganistan in da je svoje ravnanje povezoval z obrambo talibanov oziroma muslimanov. Samega sebe je opisoval kot vojaka, ki je »zamenjal stran«. Vojaška porota ga je avgusta 2013 spoznala za krivega 13 naklepnih umorov in 32 poskusov naklepnega umora ter mu izrekla smrtno kazen. Od takrat je zaprt v ameriškem disciplinskem zaporu Fort Leavenworth v Kansasu.

Na vojaški smrtni kazni so le štirje

Smrtna kazen v ameriškem vojaškem pravosodju obstaja, vendar je njena dejanska uporaba izredno redka. Trenutno so po podatkih ameriških medijev na vojaškem oddelku za obsojene na smrt v Fort Leavenworthu štirje zaporniki, med njimi Hasan. Predsednik Združenih držav ima pri vojaški smrtni kazni posebno vlogo, saj brez predsedniške odobritve izvršitev ne more biti izvedena.

Kako nenavaden je tak postopek, kaže primer Ronalda Graya. Predsednik George W. Bush je njegovo usmrtitev odobril že leta 2008, vendar jo je nato ustavil sodnik in Gray je še danes zaprt v Fort Leavenworthu. Trumpova odločitev v Hasanovem primeru zato še ne pomeni, da je njegova usmrtitev neizogibna ali neposredno pred izvedbo. Tudi Hasan lahko po zaključku vojaških pravnih postopkov vloži zahtevo habeas corpus v zveznem civilnem sodnem sistemu, kar bi lahko postopek znova ustavilo oziroma ga podaljšalo.

Vojska se je na usmrtitve pripravljala že mesece

Zanimivo je, da Trumpova odločitev ni prišla povsem nepričakovano. ABC News je že junija razkril interni načrt ameriške vojske z imenom Operation Resolute Justice, ki je določal priprave za morebitne usmrtitve štirih vojaških zapornikov, obsojenih na smrt. Dokument je vojaškim strukturam nalagal koordinacijo z zveznim uradom za zapore in pripravo morebitnega premeščanja obsojencev iz Fort Leavenwortha v zvezni kompleks za izvrševanje smrtnih kazni v Terre Hauteju v Indiani.

Ameriška vojska je takrat poudarila, da podobne vaje in priprave izvaja že približno dve desetletji in da same po sebi ne pomenijo, da bo posamezna usmrtitev izvedena. Toda interni načrt je predvideval, da morajo biti strukture sposobne izvršitev pripraviti najpozneje v 150 dneh od predsedniške odobritve smrtne kazni. Tudi to ne pomeni avtomatičnega datuma Hasanove smrti, saj lahko vmes posežejo sodišča.

Pred strelskim vodom niso postavili vojaka vse od druge svetovne vojne

Če bo Hasanova kazen na koncu res izvršena na način, ki ga je zdaj odobril Trump, bo ameriška vojska obudila metodo, ki je ni uporabila že 81 let. Zadnji ameriški vojak, ki ga je usmrtil vojaški strelski vod, je bil Eddie D. Slovik. Ustrelili so ga 31. januarja 1945 v Franciji zaradi dezerterstva med drugo svetovno vojno. Njegov primer je ostal posebej razvpit tudi zato, ker je bil Slovik edini ameriški vojak, usmrčen zaradi dezerterstva po ameriški državljanski vojni.

Toda Slovik ni bil zadnji človek, ki ga je usmrtila ameriška vojska. Ta žalostni mejnik pripada vojaku Johnu A. Bennettu, ki je bil leta 1961 v Fort Leavenworthu obešen zaradi posilstva in poskusa umora 11-letne deklice v Avstriji. Od takrat ameriški vojaški pravosodni sistem ni izvršil niti ene smrtne kazni. Če bi Hasanovo usmrtitev izvedli, bi bila zato prva vojaška usmrtitev po približno 65 letih in prva pred strelskim vodom po 81 letih.

Trump je smrtno kazen močno vrnil v ospredje

Odločitev se umešča tudi v Trumpovo širšo politiko glede smrtne kazni. Že med njegovim prvim predsedniškim mandatom so ZDA po dolgem premoru obnovile zvezne usmrtitve. Med letoma 2020 in začetkom leta 2021 je bilo usmrčenih 13 zveznih zapornikov. Administracija Joeja Bidna je nato uvedla moratorij na zvezne usmrtitve, Trump pa je po vrnitvi v Belo hišo znova zagovarjal širšo uporabo smrtne kazni.

Hasanov primer je sicer pravno drugačen od običajnih zveznih smrtnih kazni, saj gre za vojaško pravosodje in sodbo vojaškega sodišča. Prav zato je potrebna predsedniška odobritev. Izredno redka uporaba vojaške smrtne kazni pa pomeni, da bo primer zelo verjetno podrobno spremljan tudi na ameriških sodiščih, če bo Hasan izkoristil še preostale pravne možnosti.

Trump je dal zeleno luč, toda zgodba še ni končana

Pentagonova objava je zato zgodovinska, vendar je treba ločiti med odobritvijo izvršitve in samo usmrtitvijo. Trump je naredil korak, brez katerega ameriška vojska Hasanove smrtne kazni ne bi mogla izvršiti, in hkrati odobril strelski vod kot način usmrtitve. Naslednji korak je določitev časa in kraja, toda pred dejansko izvršitvijo se lahko odpre še novo poglavje pred zveznimi sodišči.

Če sodišča usmrtitve ne bodo ustavila in bo kazen na koncu res izvršena, bo Nidal Hasan postal prvi človek po letu 1961, ki ga bo usmrtila ameriška vojska, in prvi po letu 1945, ki bo stopil pred njen strelski vod. Prav zaradi tega Trumpova odločitev presega primer enega od najhujših napadov na ameriškem vojaškem oporišču – odpira tudi vprašanje vrnitve kazni, ki je ameriška vojska ni izvršila več kot šest desetletij.

Spletno uredništvo