Nato odpovedal načrtovani vrh v Albaniji: V ozadju napetosti z ZDA, obrambni izdatki in vojna v Ukrajini

Severnoatlantsko zavezništvo prihodnje leto ne bo organiziralo načrtovanega vrha voditeljev v Albaniji. Odločitev prihaja v času napetosti med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami zaradi obrambnih izdatkov, vojne v Ukrajini in različnih pogledov na varnostno politiko. Nato hkrati zmanjšuje število ministrskih srečanj, generalni sekretar Mark Rutte pa zagotavlja, da gre za prilagajanje potrebam zavezništva.

Toda odpoved srečanja, ki bi moralo potekati v Tirani, odpira širše vprašanje, kako bo zavezništvo v prihodnjih letih usklajevalo svoje najpomembnejše politične in varnostne odločitve.

Vrh leta 2027 odpade, Tirana računa na leto 2028

Nato je spremenil načrte za prihodnje leto in opustil predvideno srečanje voditeljev držav članic v Albaniji. Po današnjem poročanju ameriške tiskovne agencije Associated Press je odločitev del širšega zmanjševanja števila srečanj na najvišji politični ravni.

Albanija je bila za gostiteljico vrha leta 2027 izbrana že leta 2025, vendar je bilo njeno ime pozneje umaknjeno iz sklepne izjave julijskega vrha zavezništva. Zdaj je postalo jasno, da načrtovanega srečanja prihodnje leto ne bo.

Albanski premier Edi Rama je pojasnil, da zaveznice še niso dosegle skupnega stališča o datumu naslednjega vrha. Potrdil je, da srečanja v letu 2027 ne bo, Tirana pa bi ga lahko gostila leta 2028, če se bo zavezništvo odločilo za njegovo organizacijo.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je pomen spremembe skušal zmanjšati. V pogovoru za Associated Press je poudaril, da zavezništvo vrhove organizira takrat, ko so potrebni, in da je pri njihovem načrtovanju prilagodljivo.

V preteklosti so se voditelji članic praviloma srečevali na približno dve leti, pozneje pa so zaradi zaostrenih mednarodnih razmer in varnostnih izzivov srečanja postala pogostejša. Zdaj se Nato ponovno odloča za manj zgoščen urnik.

Manj bo tudi srečanj obrambnih in zunanjih ministrov

Spremembe ne zadevajo samo predsednikov držav in vlad. Nato zmanjšuje tudi število rednih srečanj obrambnih in zunanjih ministrov, ki so pomemben del političnega usklajevanja med članicami.

Obrambni ministri se oktobra letos niso sestali, srečanje pa ni predvideno niti za oktober prihodnje leto. Zunanji ministri bodo imeli v letu 2027 po trenutnem načrtu samo eno redno srečanje namesto dveh.

Zavezništvo spremembe opisuje kot reorganizacijo načina dela. Namen naj bi bil zmanjšati število srečanj, ki zahtevajo obsežne organizacijske priprave, ter se osredotočiti na sestanke, pri katerih je potrebno sprejemanje konkretnih odločitev.

Toda politično ozadje takšne reorganizacije je precej širše. Odnosi med Washingtonom in posameznimi evropskimi prestolnicami so obremenjeni z različnimi pričakovanji glede obrambnih izdatkov, vojaške pomoči Ukrajini in sodelovanja pri ameriških vojaških operacijah.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth in državni sekretar Marco Rubio sta se v času svojega mandata že izognila posameznim srečanjem zavezništva oziroma jih zapustila pred koncem. Takšne poteze so dodatno opozorile na spremembe v ameriškem odnosu do tradicionalnih zavezniških posvetovanj.

Obrambni izdatki ostajajo eno največjih nesoglasij

Med osrednjimi vprašanji, ki obremenjujejo odnose v Natu, ostaja financiranje obrambe. Zavezništvo si je postavilo cilj, da bodo članice do leta 2035 za temeljne obrambne potrebe namenjale 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda, dodatnega 1,5 odstotka pa za obrambno povezano infrastrukturo in druge varnostne potrebe.

Skupni cilj tako dosega pet odstotkov BDP, kar za številne evropske države pomeni občutno povečanje obrambnih proračunov. Doseganje takšnih ravni zahteva večletno načrtovanje, spremembe državnih proračunov in v posameznih primerih tudi zahtevne notranjepolitične odločitve.

Po navedbah Associated Press je bilo vprašanje albanskih obrambnih izdatkov eden od dejavnikov pri razpravah o organizaciji vrha. Albanija naj bi letos za obrambo namenila približno 2,15 odstotka BDP, del zaveznic pa naj bi nasprotoval temu, da bi država ob takšni ravni izdatkov gostila najpomembnejši dogodek zavezništva.

Pri tem Albanija še zdaleč ni edina članica, ki je oddaljena od novega cilja. Med državami z nižjimi obrambnimi izdatki so v poročanju AP omenjene tudi Španija, Belgija in Slovenija.

Razprava o obrambnem financiranju tako ostaja neposredno pomembna tudi za našo državo. Slovenija bo morala skupaj z drugimi članicami v prihodnjih letih usklajevati svoje obrambne načrte z dogovorjenimi cilji zavezništva.

Trumpova politika dodatno obremenjuje odnose v zavezništvu

Odločitev o zmanjšanju števila srečanj prihaja v času, ko ameriški predsednik Donald Trump od evropskih zaveznic zahteva večjo odgovornost za lastno varnost in večje finančne prispevke k skupni obrambi.

Napetosti so se v zadnjem obdobju pokazale pri več vprašanjih. Poleg vojne v Ukrajini so med članicami obstajala nesoglasja glede ameriške vojne z Iranom, dodatno pozornost pa so vzbudile tudi Trumpove izjave o Grenlandiji, avtonomnem ozemlju Danske, ki je prav tako članica Nata.

Takšne razprave posegajo v samo bistvo zavezništva, katerega temeljno načelo je kolektivna obramba. Nato temelji na prepričanju, da so članice pripravljene sodelovati pri zagotavljanju skupne varnosti, zato imajo politično zaupanje in usklajena stališča posebno težo.

Trump je na letošnjem vrhu v Ankari od zaveznic zahteval večjo lojalnost in kritiziral njihov odnos do ameriških vojaških operacij proti Iranu. Rutte je medtem poskušal poudariti napredek evropskih članic pri povečevanju obrambnih izdatkov in razvoju vojaških zmogljivosti.

Odpoved vrha v Albaniji sama po sebi ne pomeni zmanjšanja vojaških obveznosti Nata ali spremembe njegove ustanovne pogodbe. Pomeni pa spremembo načina, kako pogosto se bodo voditelji držav članic sestajali in neposredno usklajevali svoja stališča.

Organizacija vrha zahteva milijone evrov in izjemne varnostne ukrepe

Pomemben razlog za manjše število vrhov so tudi stroški njihove organizacije. Srečanja voditeljev 32 držav članic, skupaj s predstavniki partnerskih držav in mednarodnih organizacij, zahtevajo obsežne varnostne, logistične in diplomatske priprave.

Nizozemska je za pripravo vrha v Haagu leta 2025 potrebovala približno leto dni, organizacija pa je zahtevala okoli 100 milijonov dolarjev. Gostiteljica mora zagotoviti varovanje delegacij, prometno ureditev, komunikacijsko infrastrukturo, nastanitve in prostore za številna spremljevalna srečanja.

Letošnji vrh v Ankari je zahteval obsežne varnostne ukrepe, turške oblasti pa so zaradi dogodka močno omejile običajno delovanje delov prestolnice. Za prihod tujih delegacij je bila dodatno prilagojena tudi letališka infrastruktura.

Pri načrtovanem vrhu v Albaniji bi morale članice odločitev o organizaciji sprejeti dovolj zgodaj, da bi imela država čas za priprave. Po navedbah virov, ki jih povzema AP, bi morala biti odločitev sprejeta najpozneje oktobra letos. Ker dokončnega soglasja ni bilo, organizacija srečanja v letu 2027 ni več predvidena.

Ali lahko Nato deluje tudi brez vsakoletnega srečanja voditeljev?

Del strokovnjakov meni, da manjše število vrhov ne pomeni nujno slabšega delovanja zavezništva. David Cattler, nekdanji visoki obveščevalni uradnik Nata in raziskovalec pri Centru za analizo evropske politike, je za AP pojasnil, da je smiselnost vrha odvisna predvsem od odločitev, ki jih morajo voditelji sprejeti.

Zavezništvo je v zadnjem obdobju že določilo nove cilje obrambnih izdatkov, razpravljalo o vojaških zmogljivostih in sprejelo več pomembnih odločitev glede dolgoročnega načrtovanja. Zato po oceni nekaterih strokovnjakov ni nujno, da bi se voditelji vseh članic morali sestati vsako leto.

Ob morebitni resni varnostni krizi ima Nato na voljo tudi druge načine posvetovanja. Februarja 2022 je po začetku obsežne ruske invazije na Ukrajino prvič organiziral izredni virtualni vrh, kar je pokazalo, da je mogoče voditelje hitro povezati tudi brez fizičnega srečanja.

Vendar ostaja dejstvo, da so osebni vrhovi pomembna priložnost za politično usklajevanje, neposredne pogovore in javno izražanje enotnosti. Njihova vloga je še posebej opazna v obdobjih, ko se članice soočajo z različnimi pogledi na najpomembnejša varnostna vprašanja.

Naslednji vrh še brez dokončnega datuma

Nato se je tako odločil za spremembo dosedanjega ritma srečanj, pri čemer uradno poudarja organizacijsko prilagodljivost. Vrh v Albaniji leta 2027 ne bo potekal, Tirana pa ostaja možna gostiteljica srečanja leta 2028.

Odločitev prihaja v času zahtevnih razprav o obrambnih izdatkih, prihodnosti Ukrajine in odnosih med Združenimi državami ter evropskimi zaveznicami. Prav ta vprašanja bodo v prihodnjih letih pomembno vplivala na politično in vojaško delovanje zavezništva.

Za Slovenijo je razvoj dogodkov pomemben predvsem zaradi obveznosti, povezanih z obrambnim financiranjem, ter širših razprav o prihodnji evropski varnostni ureditvi.

Manj vrhov še ne pomeni manj Nata. Toda v obdobju, ko se evropska varnost sooča z velikimi preizkušnjami, bo pomembno predvsem to, ali bodo članice tudi brez pogostih srečanj na najvišji ravni sposobne ohraniti skupna stališča in sprejemati pravočasne odločitve.

Spletno uredništvo