V hlevih groze živali stale v 80 centimetrih gnoja: 20 jih je bilo treba usmrtiti, kmet pa ne bo nujno šel v zapor

Pretresljiv primer mučenja živali iz Stare Lipe pri Vinici v Beli krajini je po več kot štirih letih dobil sodni epilog. Kmet Miran Videtič, na čigar posestvu so veterinarski inšpektorji leta 2022 odkrili 64 zanemarjenih glav goveda, je bil obsojen na leto in devet mesecev zapora. Toda za zapahi mu kazni ne bo treba prestati, če bo opravil določeno delo v splošno korist.

Razmere, ki so jih odkrili v dveh hlevih, so bile pretresljive: živali so bile podhranjene, bolne in izčrpane, nekatere so stale v gnoju, ki je segal tudi do 80 centimetrov visoko. Ena žival je poginila, 20 pa jih je bilo v tako slabem stanju, da so jih morali usmrtiti.

Sodnik je ob izreku sodbe obsojencu namenil ostre besede in mu priporočil, naj se v prihodnje drži čim dlje od govedi.

Prijava razkrila razmere, ki so pretresle veterinarske inšpektorje

Zgodba sega v pomlad leta 2022, ko je novomeški območni urad Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin prejel prijavo o neprimernem ravnanju z govedom na kmetiji v Stari Lipi pri Vinici. Po navedbah prijavitelja naj bi živali zaradi pomanjkanja hrane in ustrezne oskrbe životarile v izjemno slabih razmerah, nekatere pa celo poginjale.

Veterinarski inšpektorji so ob nadzoru ugotovili, da je imel Miran Videtič v dveh hlevih skupno 64 glav goveda. Po ugotovitvah, ki so bile pozneje vključene v obtožnico, zanje ni ustrezno skrbel od začetka leta 2022 do 7. maja istega leta. Živali so trpele zaradi pomanjkanja hrane, vode in osnovne nege, številne pa so imele resne zdravstvene težave.

Njihovo stanje ni bilo zgolj posledica kratkotrajnega pomanjkanja oskrbe. Veterinarske ugotovitve so pokazale dolgotrajno zanemarjanje, ki je pri posameznih živalih povzročilo hudo hiranje, bolečine, poškodbe, degenerativne spremembe in različna obolenja. Nekatere živali so bile tako močno podhranjene in zaostale v razvoju, da si tudi ob poznejši ustrezni oskrbi ne bi več opomogle.

Po poročanju Slovenskih novic je šlo za največji odvzem živine v Sloveniji, primer pa je zaradi obsega zanemarjanja in stanja živali vzbudil veliko pozornosti.

Gnoj segal skoraj meter visoko, živali niso imele niti suhega prostora

Podrobnosti, ki so prišle na dan med sodnim postopkom, razkrivajo izjemno slabe razmere v obeh hlevih. V starejšem objektu so bili prostori temačni, stene in stropi počrneli, prisoten pa je bil tudi močan vonj po plesni. Hlevska oprema je bila prekrita z gnojem, ki je na posameznih mestih segal do 80 centimetrov visoko.

Nič boljše niso bile razmere v novejšem hlevu. Tla so bila mokra in prekrita z iztrebki, na enem delu pa se je nabralo približno pol metra tekočega gnoja, v katerem so živali stale. Suhe površine, na kateri bi lahko normalno počivale, niso imele. Jasli so bile prazne, večina napajalnikov pa ni delovala oziroma je bila onesnažena.

Inšpektorji so na kmetiji našli le približno osem kubičnih metrov koruzne silaže, medtem ko suhe krme ni bilo. Pomanjkanje ustrezne prehrane se je neposredno odražalo na telesnem stanju živali. Nekatere telice, ki bi morale tehtati približno 500 kilogramov, so dosegle le med 150 in 200 kilogrami.

Takšna razlika v telesni masi kaže na izjemno resne posledice pomanjkanja hrane in dolgotrajne neustrezne oskrbe. Živali niso bile zgolj shujšane, temveč so bile pri nekaterih ugotovljene tudi razvojne in zdravstvene spremembe, ki jih ni bilo več mogoče odpraviti.

Veterinarska stroka je pri ocenjevanju njihovega stanja upoštevala tudi dehidracijo, splošno izčrpanost in druge posledice zanemarjanja. Za del živali je bilo stanje tako hudo, da nadaljnje zdravljenje ne bi moglo zagotoviti njihovega okrevanja.

Dvajsetim živalim ni bilo več mogoče pomagati

Posledice razmer na kmetiji so bile tragične. Ena žival je poginila, še 20 pa jih je bilo v tako slabem zdravstvenem stanju, da so veterinarji sprejeli odločitev o njihovi usmrtitvi.

Po strokovni presoji so bile te živali zaradi hude podhranjenosti, dehidracije in drugih zdravstvenih težav tako prizadete, da jim tudi ustrezna oskrba ne bi več omogočila okrevanja. Nadaljnje ohranjanje pri življenju bi zato pomenilo podaljševanje njihovega trpljenja.

Veterinarska inšpekcija je odredila trajen odvzem živali in njihovo namestitev pri začasnih skrbnikih. Ukrep je bil zaradi velikega števila govedi izjemen tudi v slovenskem merilu.

Odvzem živali je eden najstrožjih ukrepov, ki jih lahko pristojni organi uporabijo, kadar ugotovijo, da lastnik oziroma skrbnik ne zagotavlja ustreznih pogojev za njihovo življenje in zdravje. Njegov namen je preprečiti nadaljnje trpljenje ter živalim zagotoviti primerno oskrbo.

Primer iz Stare Lipe je pokazal, kako hude so lahko posledice, kadar se neustrezna oskrba nadaljuje daljše obdobje. Pri nekaterih živalih je bilo mogoče ukrepati in jih premestiti v ustreznejše okolje, za dvajset pa je pomoč prišla prepozno.

Sodnik ob izreku kazni ni skrival ogorčenja

Po več kot štirih letih je primer dobil sodni epilog na Okrajnem sodišču v Črnomlju. Miran Videtič je priznal krivdo za mučenje živali, tožilstvo in obramba pa sta se že pred začetkom sojenja dogovorila o višini kazni.

Sodnik Igor Fortun mu je izrekel leto in devet mesecev zapora, pri čemer bo lahko kazen prestal z delom v splošno korist. Ob izreku sodbe je obsojenemu namenil ostre besede, s katerimi je jasno izrazil svoje stališče do razmer, v katerih so morale živeti živali.

»Stanje v vašem hlevu je bilo srhljivo. Grozljivo,« je po poročanju Slovenskih novic dejal sodnik in Videtiču priporočil, naj se, če se bo še kdaj ukvarjal s kmetovanjem, drži čim dlje od govedi.

Ob tem je poudaril, da so živali živa bitja in da tako pomanjkljiva skrb zanje ni sprejemljiva. Njegove besede so bile še posebej ostre zaradi obsega ugotovljenega zanemarjanja in posledic, ki jih je to imelo za živali.

Sodišče je pri izreku kazni sledilo dogovoru med tožilcem Željkom Breglecem in obsojenčevo zagovornico Leo Florjančič. Za kaznivo dejanje mučenja živali je sicer po navedbah iz sodnega poročanja predvidena zaporna kazen do treh let.

Leto in devet mesecev zapora, vendar bo kazen lahko odslužil z delom

Čeprav je sodišče Videtiču izreklo zaporno kazen, mu je omogočilo njeno izvršitev z delom v splošno korist. To pomeni, da mu kazni ne bo treba prestajati v zaporu, če bo izpolnil obveznosti, določene v okviru takšnega načina izvrševanja kazni.

Delo v splošno korist ni oprostitev kazni, temveč zakonsko predviden način njenega izvrševanja. Obsojenec mora opraviti določeno število ur dela pod pogoji, ki jih določajo pristojni organi. Če obveznosti ne izpolnjuje, lahko sodišče odloči o drugačnem načinu izvršitve, vključno s prestajanjem zaporne kazni.

Takšna odločitev je bila v primeru iz Stare Lipe del dogovora med tožilstvom in obrambo, ki je bil sklenjen še pred začetkom sojenja. Obsojeni je krivdo priznal, sodišče pa je dogovorjeno kazen sprejelo.

Iz sodnega postopka izhaja tudi, da Videtič trenutno prejema socialno pomoč. Zaradi njegovega finančnega položaja ga je sodišče oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, vendar bo moral poravnati 248 evrov stroškov, ki so nastali zaradi vročanja sodnih pisanj prek detektiva.

Prav težave z njegovo udeležbo na obravnavah so bile eden od razlogov, da se je postopek zavlekel. Sojenje je bilo namreč razpisano večkrat, vendar ga ni bilo mogoče nemoteno izpeljati.

Nepravilnosti na kmetiji so obravnavali že leta 2019

Posebej pomemben podatek je, da pristojni organi kmetije niso prvič obravnavali šele leta 2022. Po poročanju medijev so bile nepravilnosti ugotovljene že leta 2019, ko je bila lastniku izdana odločba za njihovo odpravo.

Poznejši nadzor je takrat pokazal, da je zahtevane ukrepe izpolnil. Toda nekaj let pozneje so se razmere na kmetiji ponovno močno poslabšale, posledice pa so bile bistveno hujše.

Prav ta podatek odpira širše vprašanje nadzora nad rejo živali in pravočasnega prepoznavanja dolgotrajnega zanemarjanja. Pri oskrbi živali namreč ni dovolj, da so pogoji ustrezni zgolj ob posameznem inšpekcijskem pregledu. Skrbnik mora vsak dan zagotavljati primerno prehrano, vodo, higieno, ustrezno nastanitev in potrebno veterinarsko oskrbo.

Živali so pri tem povsem odvisne od človeka. Same ne morejo zapustiti neprimernih razmer, poiskati drugega vira hrane ali zahtevati zdravljenja. Zato je pravočasno zaznavanje nepravilnosti še posebej pomembno.

V primeru Stare Lipe so bile posledice dolgotrajnega zanemarjanja tako hude, da je bilo treba velik del živali trajno odvzeti, dvajset pa jih usmrtiti. Obseg primera je tako presegel običajne inšpekcijske postopke in prerasel v kazensko zadevo.

Leta 2023 je bil pogojno obsojen tudi zaradi nasilja v družini

Med sodnim postopkom je prišlo na dan tudi, da Videtič pred sodiščem ni stal prvič. Leta 2023 je bil na Okrožnem sodišču v Novem mestu zaradi nasilja v družini obsojen na pogojno kazen desetih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let.

Po poročanju medijev se mu preizkusna doba izteče 21. novembra letos. Gre za ločeno kazensko zadevo, ki ni povezana z ugotovitvami veterinarske inšpekcije o ravnanju z živalmi na njegovi kmetiji.

Primer mučenja živali iz Stare Lipe je sicer eden od odmevnejših sodnih postopkov te vrste v zadnjih letih. Januarja 2024 je bila na Koroškem zaradi mučenja živali na osemmesečno zaporno kazen obsojena tudi izvajalka dopolnilne dejavnosti na kmetiji nad Kotljami.

Tudi v tistem primeru je bil s tožilstvom sklenjen sporazum, obsojenka pa je kazen odslužila z delom v splošno korist. Primera tako kažeta, da se lahko tudi pri kaznivih dejanjih mučenja živali izrečena zaporna kazen pod zakonsko določenimi pogoji izvrši na drugačen način.

Primer, ki ga bo težko pozabiti

Sodni epilog iz Stare Lipe je zaključil enega najodmevnejših primerov zanemarjanja rejnih živali v Sloveniji. Veterinarski inšpektorji so na kmetiji odkrili 64 glav goveda, ki so živele v neprimernih razmerah, brez zadostne hrane in ustrezne oskrbe. Nekatere živali so bile tako izčrpane in podhranjene, da jim ni bilo več mogoče pomagati.

Podatki o skoraj meter visokih plasteh gnoja, nedelujočih napajalnikih, praznih jaslih in živalih, ki niso imele niti suhega prostora za počitek, kažejo na izjemno resnost ugotovljenega zanemarjanja. Najhujša posledica je bila izguba 21 živali, od katerih je ena poginila, dvajset pa so jih morali usmrtiti.

Po večletnem postopku je sodišče lastniku izreklo leto in devet mesecev zapora, vendar mu omogočilo, da kazen odsluži z delom v splošno korist. Ob tem je sodnik jasno obsodil razmere na kmetiji in obsojenemu priporočil, naj se v prihodnje ne ukvarja več z rejo goveda.

Primer iz Bele krajine ostaja boleč opomin, kako daleč lahko pripelje dolgotrajno zanemarjanje živali. Za dvajset živali, ki so jih morali usmrtiti, je bila pomoč prepozna. Sodna odločitev pa je znova odprla tudi vprašanje, kako učinkovito preprečevati podobne primere in kakšne kazni naj doletijo tiste, ki živalim povzročajo tako hudo trpljenje.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska

Spletno uredništvo Naša Dolenjska