Še zadnja priložnost za sladko nedeljo v Strunjanu: Praznik kakijev se danes zaključuje, letošnja letina pa preseneča

Strunjan je ta konec tedna znova odet v oranžne odtenke, ki jih prinaša eden najbolj prepoznavnih jesenskih sadežev slovenske Istre. Tradicionalni Praznik kakijev, ki je letos doživel že 23. izvedbo, se v nedeljo, 15. novembra, zaključuje s tržnico domačih dobrot, srečanjem harmonikarjev in razstavami, posvečenimi naravni ter kulturni dediščini kraja. Obiskovalci imajo tako še zadnjo priložnost, da okusijo strunjanske kakije in spoznajo domače pridelovalce.
Toda letošnja prireditev ima tudi nekoliko grenko ozadje: dolgotrajna poletna suša in vročina sta močno prizadeli nasade, pridelek kakijev pa je po poročanju Primorskih novic več kot prepolovljen.
Kljub temu domačini ohranjajo tradicijo praznika, ki že več kot dve desetletji povezuje pridelovalce, krajane in obiskovalce.
Strunjan še zadnji dan v znamenju zlatega jabolka
V Strunjanu se v nedeljo zaključuje tridnevni Praznik kakijev, ki je od petka privabljal ljubitelje istrske kulinarike, domačih pridelkov in jesenskega dogajanja ob morju. Tradicionalna prireditev, ki jo organizira Turistično društvo Solinar Strunjan, je tudi letos združila tržnico, strokovna predavanja, kulturni program in predstavitev lokalne dediščine.
Kaki, ki mu zaradi značilne barve in videza pogosto pravimo tudi zlato jabolko, ima v Strunjanu posebno mesto. Njegovi oranžni plodovi so postali eden od simbolov jesenskega časa v slovenski Istri, praznik, posvečen temu sadežu, pa je prerasel v prepoznaven dogodek, ki presega zgolj prodajo sadja.
Letošnji praznik poteka od 13. do 15. novembra, obiskovalci pa imajo v nedeljo še zadnjo priložnost za obisk tržnice kakijev in drugih domačih dobrot. Ta bo odprta med 10. in 16. uro, medtem ko bo kulturno dogajanje zaznamovalo srečanje harmonikarjev.
Vstop na prireditev je brezplačen, zato je nedeljski obisk lahko tudi priložnost za družinski izlet na slovensko obalo. Poleg kulinarične ponudbe bodo obiskovalcem na voljo razstave in predstavitve, ki povezujejo lokalno pridelavo s kulturno in naravno dediščino Strunjana.
Letošnja letina kakijev močno prizadeta zaradi suše
Za letošnjim praznikom se skriva tudi zgodba o zahtevni pridelovalni sezoni. Kot so v soboto poročale Primorske novice, sta poletna suša in dolgotrajna vročina močno prizadeli strunjanske nasade kakijev. Pridelek je bil po navedbah časnika več kot prepolovljen, številni plodovi pa so ostali manjši kot običajno.
Letošnje poletje z dolgimi obdobji brez dežja za sadjarje ni bilo ugodno. Visoke temperature in pomanjkanje vlage so vplivali na razvoj plodov, posledice pa so se pokazale ob jesenskem obiranju. Kljub manjši letini pridelovalci poudarjajo, da so kakiji okusni in sladki.
Za lokalne sadjarje je takšna sezona zahtevna, saj manjša količina pridelka pomeni tudi manj možnosti za prodajo. Pri sadju, ki je tesno povezano z določenim območjem in sezono, lahko neugodne vremenske razmere pomembno vplivajo na celotno ponudbo.
Kljub temu je praznik tudi letos zaživel. Med sodelujočimi je pet strunjanskih pridelovalcev, ki obiskovalcem predstavljajo svoje kakije in omogočajo neposreden stik med tistimi, ki sadje pridelujejo, ter tistimi, ki ga kupujejo.
Soorganizator praznika in eden od pridelovalcev Gianfranco Giassi je za Primorske novice povedal, da je petkovo deževno vreme verjetno odvrnilo del obiskovalcev. Organizatorji so sicer poskrbeli za prireditveni šotor, zato je lahko program potekal tudi ob manj ugodnih vremenskih razmerah.
Giassi je ob tem izrazil upanje na boljši obisk v nadaljevanju praznika in poudaril, da ima prireditev veliko zvestih obiskovalcev. Prav ti so pomemben del tradicije, ki se v Strunjanu ohranja že več kot dve desetletji.
Nedeljski program: Tržnica, harmonikarji in razstave
Zadnji dan Praznika kakijev se bo začel ob 9. uri s sveto mašo v prireditvenem šotoru. Ob 10. uri se bo odprla tržnica kakijev in drugih domačih dobrot, ki bo obiskovalcem na voljo vse do 16. ure.
Na stojnicah bodo obiskovalci lahko poiskali sveže kakije, izdelke iz tega sadeža in druge lokalne dobrote. Praznik je namreč namenjen tudi predstavitvi istrske kulinarike, ki jo zaznamujejo sezonske sestavine, domača pridelava in jedi, povezane z lokalnim okoljem.
Med 12. in 16. uro bo potekalo srečanje harmonikarjev, ki bo poskrbelo za glasbeni del nedeljskega dogajanja. Za sodelujoče harmonikarje je predviden prispevek v višini deset evrov, ki vključuje kosilo in priznanje. Obiskovalci pa si bodo lahko glasbeno srečanje ogledali v okviru prazničnega dogajanja.
Poseben del prireditve bodo tudi razstave. V prireditvenem šotoru bodo na ogled likovna dela na temo kakija, ki so jih pripravili otroci in drugi ustvarjalci iz lokalnega okolja. Sodelujejo Vrtec Morje Lucija, podružnica Strunjan, vrtec La Coccinella Piran, podružnica Strunjan, Osnovna šola Lucija, podružnica Strunjan, Center za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan ter likovna skupina iz Združenja skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini iz Pirana.
Razstava povezuje različne generacije in ustanove, hkrati pa kaže, kako močno je kaki povezan z identiteto kraja. Sadež, ki je sicer predvsem del sadjarske in kulinarične tradicije, je tako postal tudi navdih za likovno ustvarjanje.
Na ogled bo še razstava različnih vrst kakija, pripravljena v sodelovanju s strokovnimi službami Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica oziroma kmetijsko svetovalno službo Koper. Obiskovalci bodo tako lahko spoznali raznolikost sadeža, ki ga pogosto poznamo predvsem po njegovi značilni oranžni barvi in sladkem okusu.
Brezplačen ogled razstave Park morja
Obiskovalci lahko nedeljski obisk praznika povežejo tudi s spoznavanjem naravne dediščine Strunjana. V centru za obiskovalce Krajinskega parka Strunjan na Strunjanskih solinah bo med 9. in 17. uro mogoč brezplačen ogled razstave Park morja.
Razstava obiskovalcem približuje značilnosti zavarovanega območja, kjer se prepletajo morsko okolje, soline, obalna krajina in bogata biotska raznovrstnost. Strunjan namreč ni poznan samo po kakijih, temveč tudi po svoji izjemni naravni dediščini, ki predstavlja pomemben del njegove prepoznavnosti.
Strunjanske soline so ena od značilnosti območja, ki priča o dolgoletni povezanosti domačinov z morjem in tradicionalnimi načini pridobivanja soli. Območje je danes pomembno tako z naravovarstvenega kot kulturnega vidika, saj ohranja del zgodovine obalnega prostora.
Prav povezovanje narave, lokalne pridelave in kulturne dediščine je ena od posebnosti Praznika kakijev. Obiskovalci lahko na enem mestu spoznajo več plati Strunjana, od sadjarske tradicije do življenja ob morju.
Praznik se je začel z blagoslovom kakijev
Tridnevno dogajanje se je začelo v petek, 13. novembra, ko so organizatorji pripravili slavnostno odprtje praznika in tradicionalni blagoslov kakijev. Že dopoldne je zaživela tržnica domačih dobrot, obiskovalci pa so lahko spoznali tudi predstavitev Solinarske družine iz Združenja skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran.
Petkov program je vključeval še predavanje dr. Radeta Cossutte o ribiški jezikovni kulturni dediščini v Tržaškem zalivu in slovenski Istri. Sledila je okrogla miza o Strunjanskih solinah skozi čas, na kateri je bila napovedana tudi premierna predstavitev kratkega filma.
Eden od tradicionalnih poudarkov prvega dne je bilo tekmovanje za največji strunjanski kaki. Takšna tekmovanja so del prazničnega utripa in pridelovalcem omogočajo, da predstavijo rezultate svojega dela, obiskovalcem pa približajo posebnosti domače sadjarske pridelave.
Večerni del petkovega programa je bil posvečen tudi krajevnemu prazniku. Organizatorji so pripravili druženje krajanov ob nastopih otroškega pevskega zbora Voci bianche iz Brtonigle in klape Castrum Veneris iz Kaštela.
Praznik tako ni namenjen zgolj obiskovalcem od drugod, temveč ima pomembno vlogo tudi v življenju lokalne skupnosti. Krajani se ob njem srečujejo, sodelujejo pri organizaciji in ohranjajo običaje, ki so se skozi leta razvili v prepoznavno tradicijo.
Strokovnjaki predstavili pridelavo in predelavo kakijev
Sobotni program je bil posebej zanimiv za pridelovalce in vse, ki jih zanima sadjarstvo. V hotelu Krka Talaso Strunjan sta bili organizirani strokovni predavanji o tehnologiji pridelave in predelavi kakija.
Obe temi je predstavila mag. Urška Klančar, specialistka za sadjarstvo iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica, kmetijske svetovalne službe Koper. Prvo predavanje je bilo namenjeno pridelavi kakija, drugo pa njegovi predelavi.
Takšna strokovna srečanja imajo poseben pomen v letih, ko pridelovalci občutijo posledice neugodnih vremenskih razmer. Poznavanje pridelovalnih postopkov, lastnosti posameznih sort in možnosti predelave lahko pomaga pri načrtovanju prihodnjih sezon.
Kaki je sadež, ki ga lahko uživamo svežega, primeren pa je tudi za različne oblike predelave. Prav predelani izdelki lahko ponudbo lokalnih pridelovalcev razširijo tudi zunaj kratkega obdobja svežega obiranja.
Poleg strokovnega dela je sobota ponudila tržnico, ogled razstave Park morja in glasbeni program z ansamblom Istrski fantje. Organizatorji so tako tudi drugi dan združili kulinarično, izobraževalno in družabno vsebino.
Ponos kraja niso le kakiji, temveč tudi ljudje
Praznik kakijev je ob koncu tedna pritegnil tudi pozornost predstavnikov lokalne skupnosti. V objavi, ki jo povzema Regional Goriška, je bilo posebej poudarjeno gostoljubje Strunjančanov ter delo vseh, ki sodelujejo pri pripravi prireditve.
Pohvale so bile namenjene organizatorjem, prostovoljcem in domačinom, ki s sodelovanjem skrbijo, da se tradicija ohranja. Ob tem so bile izpostavljene tudi priložnosti za nadaljnji razvoj kraja.
Takšne prireditve namreč zahtevajo veliko organizacijskega dela, ki ga obiskovalci pogosto ne vidijo. Priprava stojnic, usklajevanje programa, sodelovanje s pridelovalci, kulturnimi skupinami in drugimi ustanovami so naloge, brez katerih praznik ne bi mogel potekati.
Pomembno vlogo ima Turistično društvo Solinar Strunjan, ki z organizacijo dogodka povezuje lokalno skupnost in skrbi za predstavitev kraja. Praznik je postal priložnost, da se tradicija pridelave kakijev predstavi tudi širši javnosti.
Za Strunjan je takšno povezovanje še posebej pomembno, saj kraj svojo prepoznavnost gradi na naravnih značilnostih, kmetijski tradiciji in kulturni dediščini. Praznik kakijev te elemente združuje v dogodek, ki je dostopen domačinom in obiskovalcem.
Zakaj je strunjanski kaki tako prepoznaven?
Kaki je sadež, ki izvira iz vzhodne Azije, danes pa ga pridelujejo v številnih delih sveta z ustreznimi podnebnimi razmerami. V slovenski Istri je našel primerno okolje za rast, predvsem zaradi razmeroma milega podnebja in dolge tradicije sadjarstva.
Njegovi plodovi zorijo jeseni, ko se obalna pokrajina že pripravlja na hladnejši del leta. Značilna oranžna barva kakijev je zato postala eden najbolj prepoznavnih prizorov strunjanske jeseni.
Različne sorte kakijev se razlikujejo po obliki, velikosti, okusu in načinu uživanja. Nekatere je mogoče jesti že, ko so še čvrste, druge pa so najbolj prijetne šele po popolni zrelosti, ko se njihovo meso zmehča in izgubi trpkost.
Sadež je zanimiv tudi zaradi svoje vsestranske uporabe. Poleg svežega uživanja je primeren za pripravo sladic, marmelad in drugih kulinaričnih izdelkov, zaradi česar je postal priljubljena sestavina jesenske ponudbe.
Prav ta raznolikost je eden od razlogov, da Praznik kakijev privablja tako ljubitelje domače hrane kot obiskovalce, ki želijo spoznati lokalne posebnosti slovenske Istre.
Zadnja priložnost za obisk letošnjega praznika
Nedelja, 15. novembra, je zadnji dan letošnjega 23. Praznika kakijev. Obiskovalci bodo lahko med 10. in 16. uro obiskali tržnico kakijev in domačih dobrot, med 12. in 16. uro prisluhnili harmonikarjem ter si ogledali razstave, posvečene kakiju in lokalni ustvarjalnosti.
Med 9. in 17. uro bo na voljo tudi brezplačen ogled razstave Park morja v centru za obiskovalce Krajinskega parka Strunjan. Vstop na praznik je prost, zato je dogodek primeren za vse, ki bi želeli nedeljo preživeti ob morju in spoznati del istrske tradicije.
Letošnja letina kakijev je zaradi suše in vročine sicer občutno manjša, vendar se tradicija praznika nadaljuje. Prav to je eden od pomembnih poudarkov letošnjega dogajanja: tudi v zahtevnih pridelovalnih razmerah domačini ohranjajo dogodek, ki povezuje kraj in obiskovalce.
Strunjan bo tako še zadnji dan v znamenju zlatega jabolka. Med stojnicami, glasbo in razstavami bo mogoče okusiti letošnji pridelek, spoznati domače ponudnike ter doživeti jesenski utrip kraja, kjer je kaki že dolgo več kot le sadež.
Nedeljski program – 15. november 2026
| Ura | Dogodek |
|---|---|
| 9.00 | Sveta maša v prireditvenem šotoru |
| 9.00–17.00 | Brezplačen ogled razstave Park morja, Strunjan 152 |
| 10.00–16.00 | Tržnica kakijev in drugih domačih dobrot |
| 12.00–16.00 | Srečanje harmonikarjev |
| Med prireditvijo | Razstava likovnih del in različnih vrst kakija |
Vstop: Brezplačen. Za sodelujoče harmonikarje je predviden prispevek deset evrov, ki vključuje kosilo in priznanje.
Spletno uredništvo Naša Primorska



