Na Darsu naj bi preslišali opozorila in goljufom nakazali 1,8 milijona evrov: Kdo bo odgovarjal?

Družba za avtoceste Republike Slovenije (Dars) se je znašla sredi resne afere zaradi domnevne spletne prevare, v kateri naj bi na bančnem računu v tujini končalo kar 1,8 milijona evrov. Še posebej skrb vzbujajoče so informacije Televizije Slovenija, da so pristojne službe finančni oddelek pravočasno opozorile na lažno elektronsko sporočilo, vendar naj bi bila nakazila kljub temu izvedena. Od petih plačil v skupni vrednosti skoraj 2,6 milijona evrov je Darsu uspelo ustaviti le dve. Policija je že začela predkazenski postopek, v družbi pa so uvedli notranji nadzor.
Na Darsu naj bi se zgodila spletna prevara, ki odpira resna vprašanja o delovanju notranjih kontrol, varovanju finančnih sredstev in odgovornosti pri potrjevanju večjih nakazil. Po informacijah, ki jih je v ponedeljek, 16. novembra, razkrila Televizija Slovenija, naj bi družba kljub predhodnim opozorilom o poskusu goljufije na lažni bančni račun v tujini nakazala več kot 1,8 milijona evrov.
Ne gre za običajen primer, ko podjetje prejme prepričljivo ponarejeno elektronsko sporočilo in prevaro odkrije šele po izvedenem plačilu. Po navedbah virov Televizije Slovenija naj bi bile pristojne službe na Darsu s sumljivim sporočilom seznanjene pravočasno in naj bi finančni oddelek celo opozorile, da gre za poskus spletne prevare. Kljub temu naj bi v naslednjih dneh sledila nakazila na račun, ki so ga navedli domnevni predstavniki avstrijskega gradbenega podjetja Strabag.
Prav ta okoliščina postavlja v ospredje vprašanje, kako je bilo mogoče izvesti več zaporednih plačil, če je opozorilo o nevarnosti dejansko obstajalo. Odgovor bo morala dati preiskava, ki že poteka.
Predstavili so se kot Strabag in sporočili novo številko računa
Po poročanju Televizije Slovenija se je zgodba začela konec oktobra, ko naj bi Dars prejel elektronsko sporočilo, katerega pošiljatelj se je predstavljal kot avstrijsko gradbeno podjetje Strabag. Gre za veliko mednarodno gradbeno družbo, s katero Dars sodeluje tudi pri gradnji tretje razvojne osi.
V sporočilu naj bi bilo navedeno, da je Strabag spremenil bančni račun, na katerega mora Dars v prihodnje nakazovati plačila. Takšna sporočila so značilna za posebno obliko poslovnih spletnih prevar, pri katerih storilci zlorabijo identiteto dejanskega poslovnega partnerja in poskušajo doseči preusmeritev denarja na račun pod svojim nadzorom.
Prevara je lahko posebej nevarna v podjetjih, ki redno poslujejo z večjimi izvajalci in opravljajo visoka nakazila. Če je sporočilo videti kot običajna poslovna komunikacija, lahko storilci računajo na to, da bo sprememba bančnih podatkov obravnavana kot administrativna formalnost.
V primeru Darsa pa naj bi po navedbah virov televizije obstajala še dodatna okoliščina: pristojne službe naj bi finančni oddelek pravočasno opozorile, da sporočilo ni pristno. Ali so bila opozorila pravilno posredovana, kdo jih je prejel in zakaj plačila niso bila ustavljena, ostaja predmet ugotavljanja.
Pet nakazil v petih dneh, skupaj skoraj 2,6 milijona evrov
Po informacijah Televizije Slovenija naj bi finančna služba Darsa med 2. in 6. novembrom izvedla pet plačil v skupni vrednosti 2.567.000 evrov. Nakazila naj bi bila opravljena na bančni račun, naveden v domnevno lažnem sporočilu.
Še posebej pomembna je navedba, da naj bi bila plačila izvedena brez potrditve finančnega direktorja. Tudi ta informacija za zdaj temelji na poročanju televizije in njenih virov, vendar odpira vprašanja o tem, kakšen postopek odobravanja visokih plačil velja v družbi in ali je bil v konkretnem primeru upoštevan.
Ko so na Darsu ugotovili, da je prišlo do napake, naj bi poskušali nakazila zaustaviti. Dve plačili jim je uspelo preklicati, preostalih treh pa ne. Na računu v tujini naj bi tako končalo 1.808.000 evrov.
Po ocenah virov Televizije Slovenija obstaja le malo možnosti, da bi Dars denar dobil nazaj. Vendar dokončen finančni izid primera še ni uradno potrjen, zato za zdaj ni mogoče z gotovostjo trditi, da je celoten znesek nepovratno izgubljen.
Najbolj neprijetno vprašanje: Zakaj opozorila niso preprečila nakazil?
Osrednje vprašanje afere ni samo, kako so spletni goljufi poskušali preslepiti veliko državno družbo. Bistveno pomembneje je ugotoviti, zakaj naj bi se plačila nadaljevala tudi po opozorilu o sumljivem elektronskem sporočilu.
Če se bodo navedbe o pravočasnem opozorilu potrdile, bo treba pojasniti, ali je šlo za pomanjkljivo komunikacijo med službami, neupoštevanje notranjih pravil, napako pri preverjanju bančnih podatkov ali morebitne druge nepravilnosti. Vsaka od teh možnosti bi zahtevala drugačne ukrepe, zato bi bilo preuranjeno odgovornost pripisovati posameznikom pred zaključkom preverjanja.
Pri poslovanju z visokimi zneski je preverjanje sprememb bančnih računov eden najpomembnejših varnostnih postopkov. Podjetja lahko tveganje zmanjšajo tako, da vsako spremembo plačilnih podatkov neodvisno potrdijo pri znanem predstavniku poslovnega partnerja, na primer prek že preverjene telefonske številke, in ne zgolj z odgovorom na prejeto elektronsko sporočilo.
Če je bil takšen postopek na Darsu predviden, bo pomembno ugotoviti, ali je bil tudi izveden. Če ga ni bilo, pa se odpira širše vprašanje ustreznosti notranjega sistema finančnega nadzora.
Nenavadni podatki tudi v aplikaciji Erar
Dodatno pozornost vzbujajo podatki o spornih nakazilih, ki so jih novinarji Televizije Slovenija našli v aplikaciji Erar. Ta omogoča vpogled v določene finančne transakcije subjektov javnega sektorja in drugih zavezancev, zato predstavlja pomembno orodje za spremljanje porabe sredstev.
Po poročanju televizije je pri spornih nakazilih kot prejemnik navedeno podjetje Strabag, vendar nista zabeleženi matična številka in številka bančnega računa prejemnika. Prav odsotnost teh podatkov otežuje neposredno primerjavo s podatki o običajnih nakazilih podjetju.
Zanimiva je tudi ugotovitev, da naj bi Dars na dan prvega spornega nakazila denar avstrijskemu gradbincu nakazal tudi na njegov dejanski bančni račun. To pomeni, da so po poročanju televizije v istem obdobju potekala plačila, povezana z istim poslovnim partnerjem, vendar na različne račune.
Ti podatki sami po sebi še ne dokazujejo kaznivega dejanja posameznih zaposlenih. So pa pomemben del okoliščin, ki jih bo treba razjasniti pri ugotavljanju, kako so bila plačila pripravljena, odobrena in izvedena.
Dars uvedel notranji nadzor, policija začela preiskavo
Dars se je na razkritje odzval zadržano. Za Televizijo Slovenija so pojasnili, da se v tej fazi ne morejo opredeljevati do okoliščin in narave dogodka, saj pristojni organi še preverjajo dejansko stanje.
Po poročanju televizije so v družbi že uvedli notranji nadzor. Njegov namen bo med drugim ugotoviti, kako je potekalo odločanje o spornih nakazilih, kakšna opozorila so bila posredovana in ali so bili pri plačilih upoštevani predpisani postopki.
Policija je potrdila, da zaradi suma storitve kaznivega dejanja vodi predkazenski postopek in zbira obvestila. O svojih ugotovitvah bo obvestila pristojno državno tožilstvo. Po neuradnih informacijah Televizije Slovenija naj bi kriminalisti Dars obiskali že v ponedeljek.
Policijska preiskava bo morala ugotoviti tudi, kdo je stal za lažnim elektronskim sporočilom, kam je bil denar dejansko nakazan in ali obstajajo možnosti za njegovo izsleditev oziroma vračilo.
Prevara, ki razkriva nevarnosti sodobnega poslovanja
Primer Darsa je značilen za vrsto spletnih goljufij, pri katerih storilci ne napadajo nujno informacijskih sistemov s tehničnim vdorom, temveč poskušajo izkoristiti zaupanje med poslovnimi partnerji in slabosti pri notranjih postopkih.
Takšne prevare so pogosto usmerjene v podjetja z velikim obsegom plačil. Storilci lahko ponaredijo elektronski naslov dobavitelja, se vključijo v obstoječo komunikacijo ali ustvarijo prepričljivo sporočilo, v katerem zahtevajo spremembo bančnega računa.
Največje tveganje nastane, kadar je sprememba podatkov sprejeta brez neodvisnega preverjanja. Tudi zelo prepričljivo elektronsko sporočilo namreč ne more nadomestiti potrditve, da je zahtevo dejansko poslal pooblaščeni predstavnik poslovnega partnerja.
V obravnavanem primeru bo zato posebej pomembno ugotoviti, ali so varnostni mehanizmi odpovedali že pri zaznavi prevare ali šele pri odločanju o izvedbi plačil. Po navedbah Televizije Slovenija je bilo opozorilo namreč podano, vendar naj ne bi preprečilo nakazil.
Kdo bo prevzel odgovornost za 1,8 milijona evrov?
Razkritje odpira tudi vprašanje odgovornosti vodstva in notranjih nadzornih mehanizmov družbe. Dars upravlja slovensko avtocestno in hitro cestno omrežje ter izvaja velike infrastrukturne projekte, pri katerih so finančna nakazila izvajalcem pomemben del vsakodnevnega poslovanja.
Pri tako visokih zneskih javnost upravičeno pričakuje, da so postopki preverjanja in potrjevanja plačil dovolj zanesljivi, da preprečujejo očitne poskuse prevar. Še toliko bolj, kadar se pojavijo opozorila, da je določeno sporočilo lažno.
Notranji nadzor bo zato pomemben ne le zaradi ugotavljanja neposrednih okoliščin konkretnih plačil, temveč tudi zaradi presoje, ali so bili vzpostavljeni ustrezni kontrolni postopki in ali jih je mogoče izboljšati.
Za zdaj ni potrjeno, da bi kateri od zaposlenih nakazila izvedel zavestno v korist goljufov ali da bi prišlo do notranjega sodelovanja pri prevari. Takšne zaključke bi lahko podprli šele konkretni dokazi, zbrani v preiskavi.
Toda tudi če se izkaže, da je šlo zgolj za hudo napako, ostaja dejstvo, da naj bi zaradi nje na računu v tujini končalo več kot 1,8 milijona evrov. Ključno vprašanje bo, ali je bilo izgubo mogoče preprečiti in zakaj naj opozorila pristojnih služb ne bi zadostovala za ustavitev plačil.
Odgovore bodo morali dati notranji nadzor, policijska preiskava in po potrebi tudi drugi pristojni organi. Do takrat ostaja primer Darsa resno opozorilo, kako drago lahko podjetje stane odpoved preverjanja finančnih transakcij.
Spletno uredništvo



