Za novo fakulteto skoraj 82 milijonov evrov, zdaj pa manjka še 12 milijonov: Slavnostno odprtje z grenkim priokusom

V Ljubljani so v sredo, 21. oktobra, slovesno odprli novo Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani, eno največjih visokošolskih investicij zadnjih let. Sodobna stavba, vredna skoraj 82 milijonov evrov, je po dolgoletnih prizadevanjih končno sprejela študente, vendar projekt še ni povsem zaključen. Medtem ko predavanja že potekajo v novih prostorih, na klinikah in v laboratorijih še vedno manjka pomembna oprema, za katero bi po ocenah vodstva fakultete potrebovali dodatnih 12 milijonov evrov.

Dekanja Breda Jakovac Strajn je zato ob slavnostnem odprtju pristojne opozorila, da nove stavbe še ni mogoče enačiti s povsem dokončano in opremljeno fakulteto. Ob veliki pridobitvi za slovensko veterinarsko stroko se tako odpira tudi vprašanje, kako bo država zagotovila denar za njeno polno delovanje.

Slovesno odprtje po več kot desetletju prizadevanj

Nova Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani je v sredo tudi uradno odprla vrata. Slavnostnega dogodka so se udeležili predstavniki univerze, države, Evropske komisije in Mestne občine Ljubljana, ki so poudarili pomen ene največjih infrastrukturnih pridobitev za slovensko visoko šolstvo v zadnjih letih. Novogradnja na Cesti v Mestni log predstavlja pomemben korak pri posodobitvi izobraževanja veterinarjev, znanstvenoraziskovalnega dela in veterinarske diagnostike.

Projekt je nastajal več kot desetletje, saj so bili dosedanji prostori fakultete na več lokacijah prostorsko omejeni, zastareli in ponekod tudi neustrezni za sodobno izobraževanje ter raziskovalno dejavnost. Posebej problematične so bile stare stavbe na Gerbičevi ulici, ki so bile zgrajene v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja. Rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič je ob odprtju opozoril, da je bil eden izmed objektov z največ predavalnicami celo izrazito potresno nevaren.

Nova stavba zato ni zgolj prestižna naložba, temveč odgovor na dolgoletne prostorske in varnostne težave. Fakulteta je dobila sodobne predavalnice, prostore za praktično usposabljanje, raziskovalne laboratorije, klinike in druge zmogljivosti, ki jih zahteva današnja veterinarska medicina.

Toda kljub slavnostnemu odprtju je postalo jasno, da je zaključena predvsem velika gradbena faza projekta. Za popolno opremljenost vseh dejavnosti bodo potrebna še dodatna sredstva.

Dekanja opozorila: Fakulteta še ni povsem opremljena

Osrednje opozorilo ob odprtju je prišlo prav iz vodstva fakultete. Dekanja Breda Jakovac Strajn je predstavnike ministrstva in univerze pozvala, naj projekta ne obravnavajo kot povsem zaključenega, saj ostaja več pomembnih nalog.

Pojasnila je, da so prostori, namenjeni študentom, že opremljeni in pripravljeni za izvajanje študijskega programa. Drugače pa je na klinikah in v laboratorijih, kjer še vedno manjka oprema, potrebna za celovito izvajanje strokovne, diagnostične in raziskovalne dejavnosti. Po njeni oceni bi za nakup manjkajoče opreme potrebovali približno 12 milijonov evrov.

Poleg opreme fakulteta potrebuje tudi dodatne kadre, predvsem podporno osebje. Dekanja je posebej izpostavila potrebo po snažilkah ter tehnično-vzdrževalni službi, ki bo skrbela za delovanje velikega in tehnološko zahtevnega objekta.

To pomeni, da se z dokončanjem gradnje finančne obveznosti še zdaleč niso končale. Nova stavba zahteva redno vzdrževanje, strokovno usposobljene zaposlene in opremo, brez katere posameznih dejavnosti ni mogoče izvajati v predvidenem obsegu.

Prav zato je opozorilo dekanje pomembno. Slovenija je dobila sodobno infrastrukturo, vendar mora zdaj zagotoviti še pogoje, da bo lahko v celoti služila svojemu namenu.

Skoraj 82 milijonov evrov za gradnjo in opremo, a potrebe ostajajo

Po uradnih podatkih Univerze v Ljubljani je vrednost investicije znašala 81.667.848 evrov. Projekt je bil pomembno sofinanciran iz evropskih sredstev v okviru načrta za okrevanje in odpornost, del denarja je prispevala država, preostanek pa univerza iz lastnih sredstev.

V aktualni projektni evidenci Univerze v Ljubljani je navedenih približno 52,6 milijona evrov evropskih sredstev, 14,9 milijona evrov državnih sredstev in 14,2 milijona evrov lastnih sredstev univerze. Podatki o financiranju so se skozi različne faze projekta spreminjali, saj so se prilagajali tudi investicijska dokumentacija in finančna konstrukcija.

Ob tem je treba poudariti, da dodatnih 12 milijonov evrov, ki jih omenja dekanja, ni nujno dokaz, da je bila gradnja dražja od načrtovane vrednosti. Gre za ocenjena sredstva, potrebna za manjkajočo opremo klinik in laboratorijev, ki je fakulteta ob odprtju še nima zagotovljene v celoti.

Kljub temu je vprašanje finančnega načrtovanja upravičeno. Pri tako velikih javnih investicijah je namreč pomembno, da se poleg stroškov gradnje pravočasno predvidijo tudi stroški opremljanja, zaposlovanja in poznejšega delovanja.

Če bi za manjkajočo opremo dejansko namenili še vseh predvidenih 12 milijonov evrov, bi skupni obseg sredstev za že izvedeno investicijo in dodatno opremljanje presegel 93 milijonov evrov. Vendar za zdaj ni potrjeno, kdo bi zagotovil celoten dodatni znesek in v kakšnem časovnem obdobju bi bila oprema kupljena.

Univerza priznava, da za dodatno opremo nima denarja

Na opozorilo dekanje se je odzval tudi rektor Univerze v Ljubljani Gregor Majdič. Za Slovensko tiskovno agencijo je pojasnil, da univerza trenutno nima sredstev, s katerimi bi lahko financirala nakup vse manjkajoče opreme.

Opozoril je, da slovenske univerze približno 90 odstotkov razpoložljivih sredstev porabijo za plače, zato jim za večje samostojne investicije ostane zelo malo denarja. Ob tem je omenil načrtovani investicijski steber, ki naj bi začel delovati po letu 2029 in univerzam omogočil dodatne razvojne naložbe.

Toda prav časovni vidik je pri novi Veterinarski fakulteti pomemben. Stavba je odprta že zdaj, študenti v njej že obiskujejo predavanja, laboratoriji in klinike pa potrebujejo opremo v bistveno krajšem obdobju, kot ga nakazuje morebitna okrepitev investicijskega financiranja po letu 2029.

To odpira vprašanje, kako bo zagotovljeno nemoteno izvajanje vseh načrtovanih dejavnosti do takrat. Prav tako še ni jasno, ali bo dodatna sredstva zagotovilo pristojno ministrstvo, država prek drugih finančnih mehanizmov ali kombinacija različnih virov.

Ljubljanski župan Zoran Janković je ob odprtju izrazil prepričanje, da so pristojni slišali opozorilo dekanje in da bodo omogočili nakup potrebne opreme. Vendar takšno pričakovanje še ne pomeni konkretno sprejete finančne odločitve.

Nova fakulteta bo omogočila vpis več študentov

Ena najpomembnejših pridobitev novogradnje so bistveno boljši pogoji za študente veterinarske medicine. Fakulteto trenutno obiskuje približno 400 študentov, ki so se morali v preteklosti soočati s prostorskimi omejitvami in razpršenostjo študijskih dejavnosti na več lokacijah.

Dekanja Breda Jakovac Strajn je pojasnila, da so v starih prostorih primanjkovale predavalnice, prostori za praktične vaje in druženje, omejene pa so bile tudi možnosti za klinično usposabljanje. Nova stavba naj bi te težave v veliki meri odpravila.

Pomembna sprememba se obeta tudi pri vpisu. Doslej je fakulteta praviloma sprejela 60 novih študentov na leto, z naslednjim študijskim letom pa bi se lahko število povečalo na najmanj 80. To pomeni vsaj 20 dodatnih vpisnih mest oziroma približno tretjinsko povečanje letnega vpisa.

Večja možnost vpisa je pomembna za dolgoročni razvoj veterinarske stroke, vendar sama širitev prostorov še ne zagotavlja ustreznega povečanja izobraževalnih zmogljivosti. Za kakovosten študij bodo potrebni tudi zadostno število visokošolskih učiteljev, strokovnih sodelavcev, ustrezna oprema in dovolj možnosti za praktično delo.

Veterinarska medicina namreč ni študij, pri katerem bi zadostovalo zgolj teoretično znanje. Študenti morajo pridobiti tudi obsežne praktične izkušnje z diagnostiko, zdravljenjem živali in laboratorijskimi postopki.

Veterinarska stroka ni pomembna samo za zdravljenje živali

Veterinarska fakulteta ima v Sloveniji posebno vlogo, saj je edina visokošolska ustanova, ki izobražuje doktorje veterinarske medicine. Njeno delo pa presega področje zdravljenja hišnih ljubljenčkov in rejnih živali.

V okviru fakultete deluje tudi Nacionalni veterinarski inštitut, ki zagotavlja pomembno diagnostično in strokovno podporo slovenskemu veterinarskemu sistemu. Njegove naloge so povezane s spremljanjem bolezni živali, laboratorijskimi preiskavami, varnostjo hrane in strokovnim sodelovanjem pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni.

Veterinarska medicina je zato tesno povezana tudi z zdravjem ljudi. Nekatere bolezni se lahko prenašajo med živalmi in ljudmi, varna proizvodnja hrane pa zahteva strokoven nadzor v različnih fazah prehranske verige.

Rektor Gregor Majdič je ob odprtju poudaril prav to širšo vlogo veterinarske stroke. Po njegovih besedah zdravljenje živali ostaja pomembno področje, vendar so enako pomembni tudi varnost hrane, zdravje ljudi in varovanje okolja.

Zaradi takšnega pomena fakultete je ustrezna opremljenost laboratorijev in klinik še toliko pomembnejša. Ne gre zgolj za boljše pogoje študija, temveč tudi za strokovno infrastrukturo, ki jo država potrebuje pri zagotavljanju javnega zdravja in varnosti hrane.

Projekt spremljali zapleti pri javnih naročilih

Pot do nove fakultete ni bila preprosta. Univerza v Ljubljani je gradbeno dovoljenje pridobila leta 2022, istega leta pa je bila podpisana tudi pogodba o sofinanciranju investicije.

Leta 2023 na prvem razpisu za izvajalca gradnje niso izbrali ponudnika, saj so bile prejete ponudbe previsoke. Na drugem razpisu je univerza po pogajanjih izbrala gradbeno podjetje Strabag, vendar je Državna revizijska komisija februarja 2024 razpisni postopek razveljavila.

Univerza je morala postopek ponoviti, pogodbo s Strabagom pa je nato podpisala junija 2024. Gradnja se je začela avgusta istega leta, torej precej pozneje, kot je bilo prvotno načrtovano.

Projekt je bil zaradi evropskega sofinanciranja pod časovnim pritiskom, saj so morali biti ključni gradbeni postopki zaključeni v predpisanih rokih. Junija letos je stavba uspešno prestala tehnični pregled, ob začetku novega študijskega leta pa so v nove prostore že prišli prvi študenti.

Rektor Majdič je ob odprtju poudaril, da je bila sama gradnja po podpisu pogodbe izvedena v predvidenem roku in brez aneksov. To je pomemben podatek, saj kaže, da je treba razlikovati med zamudami v fazi javnih naročil in izvedbo gradbenih del.

Toda uspešno dokončana gradnja še ne pomeni, da je že zagotovljena vsa oprema za dejavnosti, ki jih mora fakulteta izvajati.

Sodobna stavba na približno 22.000 kvadratnih metrih

Nova Veterinarska fakulteta je zasnovana kot kompleks dveh medsebojno povezanih objektov s skupno površino približno 22.000 kvadratnih metrov. Višji, petetažni del je namenjen predvsem pedagoški dejavnosti in inštitutom, nižji, trietažni objekt pa klinikam.

Takšna zasnova omogoča boljšo povezanost izobraževanja, raziskovanja in kliničnega dela, ki so bila prej deloma razpršena po različnih lokacijah. V novem kompleksu so predavalnice, prostori za praktične vaje, raziskovalni in diagnostični laboratoriji ter prostori za zdravljenje malih in velikih živali.

Posebnost stavbe je tudi zelena streha nižjega objekta, zasnovana kot večnamenska površina. V notranjosti so sodobni prostori za študente, knjižnica in skupni prostori, ki omogočajo boljše pogoje za učenje ter sodelovanje.

Arhitekturno zasnovo je pripravil Miloš Jeftič iz projektivnega biroja Arhitektura MJ. Nova stavba je pomembna tudi zato, ker združuje različne dejavnosti veterinarske stroke na eni lokaciji in omogoča učinkovitejšo organizacijo dela.

Toda prav obseg in zahtevnost novega kompleksa pomenita, da bo fakulteta potrebovala tudi ustrezno organizirano vzdrževanje, tehnično podporo in zadostno število zaposlenih za njegovo nemoteno delovanje.

Po slavnostnem odprtju ostaja ključno vprašanje financiranja

Odprtje nove Veterinarske fakultete je pomemben mejnik za Univerzo v Ljubljani in slovensko veterinarsko stroko. Po desetletjih dela v prostorsko neustreznih objektih so študenti in zaposleni dobili sodobno stavbo, ki omogoča nadaljnji razvoj izobraževanja, raziskovanja in klinične dejavnosti.

Toda opozorilo dekanje Brede Jakovac Strajn je pokazalo, da se projekt z odprtjem še ni končal. Za manjkajočo opremo klinik in laboratorijev bo po njenih ocenah potrebnih dodatnih 12 milijonov evrov, fakulteta pa se mora okrepiti tudi s podpornim osebjem.

Pristojni bodo zato morali pojasniti, kako in kdaj bodo zagotovili sredstva za dokončanje opremljanja. Prav tako bo pomembno, da se javnosti predstavi jasen načrt, kdaj bodo lahko vse dejavnosti v novih prostorih potekale v predvidenem obsegu.

Slovenija je za novo Veterinarsko fakulteto namenila skoraj 82 milijonov evrov in dobila sodobno stavbo, ki jo je stroka dolgo potrebovala. Toda prava vrednost tako velike javne naložbe se ne meri zgolj v kvadratnih metrih, sodobni arhitekturi in slavnostnem prerezu traku. Meri se predvsem v tem, ali lahko študenti, raziskovalci in veterinarji v novih prostorih tudi v celoti opravljajo svoje delo. Dokler za manjkajočo opremo ni zagotovljenih dodatnih sredstev, ostaja to vprašanje odprto.

Spletno uredništvo Naša Ljubljana