Na Brdu pri Kranju sta se srečala predsednik vlade Janez Janša in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, da bi razpravljala o večletnem proračunu Evropske unije za obdobje 2028–2034. Dogovor o proračunu, ki je trenutno v zaključni fazi, naj bi bil dosežen do konca leta, kar je Costa poudaril kot nujno. Oba voditelja sta se dotaknila tudi vprašanj obrambe, varnosti, konkurenčnosti ter širitve Unije.
Pogajanja o finančni perspektivi
Janša je po srečanju izrazil optimizem glede dogovora, ki bo sklenjen do konca leta. Costa je opozoril na nujnost pravočasnega kompromisa, saj bi zamuda lahko povzročila prekinitve financiranja, kar bi vplivalo na kmete, podjetja, študente in laboratorije. Costa je predstavil časovnico, po kateri naj bi politični dogovor bil dosežen še letos, zakonodaja pa sprejeta prihodnje leto, s čimer bi bila sredstva na voljo 1. januarja 2028.
Prilagajanje novim geopolitičnim razmeram
Janša in Costa sta opozorila, da se novi večletni proračun oblikuje v povsem spremenjenih geopolitičnih okoliščinah. Costa je poudaril, da mora novi proračun izpolniti skupne prioritete, kot so konkurenčnost, obramba in varnost, ter dodal, da je pomembno ohraniti obstoječe politike na področju kmetijstva in kohezije.
Izpostavljena področja in izzivi
Janša je med ključnimi izzivi izpostavil prehransko, energetsko in kibernetsko varnost ter pomen sodelovanja z Natom na področju obrambe. Prav tako je izpostavil nujnost vlaganja v konkurenčnost, inovacije in industrijsko preobrazbo, kar je ključno za ustvarjanje nove vrednosti in zagotavljanje sredstev za prioritetna področja.
Razprava o proračunskih virih
Na srečanju sta Janša in Costa razpravljala tudi o možnih virih financiranja proračuna. Costa je poudaril, da je treba ohraniti nacionalne prispevke v razumnih mejah in da bodo novi lastni viri ključni za zmanjšanje prispevkov ob podpori ambicioznih naložb. Pogajalsko izhodišče trenutno predstavlja junijski ciprski predlog, ki predvideva sedemletni proračunski okvir v višini okoli 1.950 milijard evrov.
Širitev Evropske unije
Costa je pohvalil Slovenijo za podporo širitvi EU, ne le na Zahodnem Balkanu, temveč tudi v Moldaviji in Ukrajini. Janša je širitev označil kot strateški odgovor na vojno v Ukrajini in kot del temeljnega poslanstva Unije za mir in enotnost na evropski celini.
Costa je poudaril, da je strateška avtonomija Evrope odvisna od njene notranje enotnosti in izpostavil Janševo vlogo v Evropskem svetu zaradi njegovih izkušenj in modrosti, ki so ključne za napredek evropske enotnosti.
Spletno uredništvo
