Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila vse prekrškovne postopke proti nekdanjim ministrom, ki so se znašli v središču pozornosti zaradi odločanja o lastnih nadomestilih. Nekdanji notranji minister Aleš Hojs in nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek sta prejela globe, medtem ko nekdanja ministra Marjan Dikaučič in Andrej Vizjak nista bila sankcionirana. Komisija je opozorila na različne sodne razplete, ki so izpostavili težave z neenotno sodno prakso v Sloveniji.
Postopki proti Alešu Hojsu in Zdravku Počivalšku so pravnomočno zaključeni. Sodišči prve in druge stopnje sta potrdili, da sta se oba ministra znašla v okoliščinah nasprotja interesov, ko sta odločala o izplačilu nadomestil za neizkoriščen dopust ob koncu mandata vlade maja 2022. S tem sta kršila Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK). KPK je izrekla vsakemu globo v višini 400 evrov, saj sta kršila 38. člen zakona. Sodišča so poudarila, da se od funkcionarjev pričakuje, da poznajo svoje obveznosti in dolžnosti ter določbe zakona, ki je namenjen krepitvi integritete, preglednosti in preprečevanju korupcije.
Vendar pa je bil razplet drugačen za nekdanjega pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča in nekdanjega okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Njuni postopki so zastarali zaradi odločitev prvostopenjskih sodišč. Ljubljansko okrajno sodišče je marca 2026 ugodilo njunima zahtevama za sodno varstvo, ker v izreku odločb ni bilo poimensko navedeno, kdo je bil v času odločanja predsedujoči Komisiji za administrativne zadeve in imenovanja (KAZI). KPK se je pritožila na odločitev, vendar je Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodilo šele maja 2026 in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Toda zaradi poteka splošnega štiriletnega zastaralnega roka je postopek zastaral.
KPK opozarja na resne posledice neenotne sodne prakse, saj enake okoliščine povzročajo različne izide za vpletene osebe. Komisija poudarja, da je takšno sporočilo zaskrbljujoče in da mora pravna država zagotoviti, da se sodni postopki končajo v razumnem času in da dobijo ustrezen epilog. Za krepitev pravne države bi bilo treba bodisi zagotoviti prednostno obravnavo primerov KPK na sodiščih bodisi razmisliti o podaljšanju zastaralnih rokov pri prekrških, so izpostavili na komisiji.
Med novembrom 2023 in februarjem 2024 je KPK izdala osem prekrškovnih odločb proti nekdanjim ministrom. Jože Podgoršek, Boštjan Koritnik in Simona Kustec odločitev niso izpodbijali, medtem ko je pet nekdanjih ministrov zahtevalo sodno varstvo. Prvi zaključen postopek je bil proti Andreju Širclju, kjer sta Okrajno in Višje sodišče v Ljubljani potrdili odločitev komisije o kršitvi pravil glede nasprotja interesov.
Ta dogodki so znova odprli razpravo o učinkovitosti pravne države in nujnosti poenotenja sodne prakse v Sloveniji, da bi se izognili neenakim obravnavam v podobnih primerih.
Spletno uredništvo
