Etiopija znova drsi v vojno: Uporniki zavzeli letališča, zdaj sporočajo – »Smo v popolni vojni«

Komaj štiri leta po koncu ene najbolj krvavih vojn zadnjih desetletij se Etiopija znova nevarno približuje obsežnemu oboroženemu spopadu. Tigrajske sile so prevzele nadzor nad letališči v severni regiji Tigraj in sprožile ofenzivo tudi v sosednjih regijah Afar in Amhara. Medtem ko se zvezna vlada in tigrajske oblasti medsebojno obtožujejo, kdo je začel novo nasilje, je podpredsednik Ljudske osvobodilne fronte Tigraja (TPLF) Amanuel Assefa danes za AFP dejal, da so razmere prerasle v »popolno vojno«.

Dogajanje je posebej skrb vzbujajoče zaradi nedavne zgodovine Etiopije. V vojni med letoma 2020 in 2022 je bilo po ocenah Afriške unije ubitih približno 600.000 ljudi, okoli milijon prebivalcev pa je še vedno razseljenih. Mirovni sporazum iz Pretorie je novembra 2022 ustavil najhujše spopade, vendar številne njegove določbe nikoli niso bile v celoti uresničene. Zdaj se sile, ki so se še pred nekaj leti bojevale druga proti drugi, ponovno premikajo – le da so se nekatera zavezništva medtem popolnoma obrnila.

Prevzeli nadzor nad tremi letališči

Prvi jasen znak, da se je kriza premaknila v novo fazo, je prišel v sredo. Tigrajske sile so prevzele nadzor nad letališčema v Mekeleju in Shireju, po poročanju AFP pa tudi nad letališčem v Aksumu. Letališče v Mekeleju, prestolnici Tigraja, je bilo pred tem pod nadzorom zveznih varnostnih sil.

Po navedbah prič naj bi tigrajske sile na letališče v Mekeleju prišle oborožene z lahkim orožjem in ga prevzele brez večjega spopada. Zaposlenim so sporočili, naj se vrnejo domov, saj letov ne bo.

Ethiopian Airlines je nato zaradi »trenutnih razmer v regiji Tigraj« začasno odpovedal lete v Mekele, Aksum in Shire. Letalska povezava je za prebivalce severa države izredno pomembna, saj je cestni promet zaradi varnostnih razmer na številnih območjih otežen.

Toda prevzem letališč je bil le del širše operacije.

Spopadi se širijo iz Tigraja

Po navedbah AFP so tigrajske sile že v torek zvečer začele spopade z zveznimi silami v mestih Abala in Erebti v sosednji regiji Afar. Tuji varnostni vir je potrdil, da je TPLF prevzel nadzor nad Abalo, ki leži na goratem območju ob meji s Tigrajem in kjer so bile v zadnjih mesecih nameščene zvezne sile.

Nekdanji visoki predstavnik TPLF je za AFP trdil, da so tigrajske sile prevzele tudi Berhale, Erebti, Megale, Dalul in Konobo, vendar teh navedb tiskovni agenciji ni uspelo neodvisno potrditi.

Danes so prišla še poročila o težkem topniškem obstreljevanju v Afarju. Humanitarni vir je AFP povedal, da tigrajske sile poskušajo prevzeti mesto Yallo blizu meje s Tigrajem. Spopadi potekajo tudi v Amhari.

Podpredsednik TPLF Amanuel Assefa je razmere opisal brez olepševanja.

»Zdaj smo v položaju popolne vojne,« je dejal za AFP.

Kdo je začel novo vojno?

Na to vprašanje trenutno ni enotnega odgovora. Obe strani namreč trdita, da se samo branita.

Svetovalec etiopskega premierja Getachew Reda, sicer nekdanji visoki predstavnik TPLF, je tigrajsko vodstvo obtožil, da je v sredo zgodaj zjutraj začelo obsežno ofenzivo proti položajem zvezne vlade v Afarju in Amhari ter prevzelo letališča, ki so bila pod zveznim nadzorom.

Tigrajske oblasti predstavljajo povsem drugačno različico dogodkov. Trdijo, da so zvezne sile v torek izvedle intenzivne napade z bojnimi letali, brezpilotnimi letalniki in topništvom, zaradi česar naj bi tigrajski vojski ukazali, naj odgovori na napad. Teh navedb AFP ni mogel neodvisno preveriti.

Po navedbah lokalnih tigrajskih oblasti je bilo v napadu na mesto Alamata ubitih najmanj 14 ljudi, 22 pa ranjenih. Župan Mogos Shiferaw je za BBC trdil, da je bilo izvedenih več kot 21 napadov z brezpilotnimi letalniki in bojnim letalom ter da so bile žrtve civilisti. Tudi te navedbe prihajajo s tigrajske strani in jih v trenutnih razmerah ni mogoče neodvisno potrditi.

Pred nekaj dnevi nastalo novo zavezništvo proti vladi

Sedanje stopnjevanje ni prišlo povsem nepričakovano. Le nekaj dni pred izbruhom novih spopadov je sedem etiopskih opozicijskih in oboroženih skupin ustanovilo novo zavezništvo, imenovano Ethiopian Peoples’ Forces Alliance for Survival.

Med njimi so TPLF, Oromo Liberation Army, Amhara Fano National Movement ter skupine iz Ogadena, Afarja in drugih delov države. Zavezništvo je odkrito napovedalo politično nasprotovanje vladi premierja Abiya Ahmeda, predstavniki TPLF pa govorijo tudi o vojaškem sodelovanju.

Posebej presenetljiva je nova povezava med TPLF in gibanjem Fano iz Amhare. Med vojno v letih 2020–2022 so se namreč sile Fano bojevale na strani zvezne vlade – proti TPLF. Danes se deli teh sil borijo skupaj proti vladi v Adis Abebi.

To kaže, kako močno so se politična in vojaška razmerja v Etiopiji spremenila po koncu prejšnje vojne.

Zakaj je Afar tako pomemben?

Širitev spopadov proti Afarju ni pomembna samo zaradi osvajanja ozemlja. Gre za strateško izjemno občutljivo območje.

Etiopija nima izhoda na morje in je pri večini svojega mednarodnega blagovnega prometa odvisna od pristanišč v sosednjem Džibutiju. Skozi koridor med Džibutijem in Adis Abebo prihajajo v državo gorivo in številne druge ključne dobrine.

Regionalni strokovnjak Kjetil Tronvoll z Oslo New University College je za AFP ocenil, da bi lahko bila ofenziva v Afarju namenjena prav prekinitvi dobavnih poti iz Džibutija.

Podobno strateško pomembna je Amhara. Ena redkih pomembnih poti proti prestolnici vodi skozi mesto Weldiya, zato premiki tigrajskih sil proti jugu obujajo spomin na prejšnjo vojno, ko so tigrajske sile leta 2021 napredovale proti Adis Abebi.

Tronvoll je za AFP dejal, da je deklarirani cilj upornikov prevzem Adis Abebe, vendar za zdaj ni jasno, kako naj bi takšno operacijo vojaško izvedli.

V zgodbo lahko vstopi še Eritreja

Nevarnost je še večja, ker konflikt ne vključuje samo Etiopije.

Med vojno 2020–2022 je sosednja Eritreja poslala svoje sile v Tigraj in se bojevala na strani etiopske zvezne vlade proti TPLF. Odnosi med etiopskim premierjem Abiyem Ahmedom in Eritrejo pa so se od takrat močno poslabšali.

Tokrat analitiki opozarjajo celo na možnost, da bi Eritreja lahko podprla tigrajske sile, saj v Asmari obstaja strah, da bi Etiopija lahko poskušala pridobiti dostop do Rdečega morja prek eritrejskega ozemlja. Amanuel Assefa je danes za AFP dejal, da TPLF nima informacij o načrtih Eritreje. Na vprašanje, ali bi jo pozvali, naj se pridruži spopadom, je odgovoril: »Ne še.«

Tudi Sudan ima svoje interese. Sudanska vojska je jezna zaradi domnevne etiopske podpore paravojaškim Silam za hitro podporo (RSF), proti katerim se bori v sudanski državljanski vojni. Zato obstaja nevarnost, da bi se etiopski konflikt prepletel še z drugimi regionalnimi krizami.

Prejšnja vojna je za seboj pustila katastrofo

Prav zato imajo današnje besede o »popolni vojni« posebno težo. Etiopija posledic prejšnjega konflikta še zdaleč ni odpravila.

Vojna v Tigraju se je začela novembra 2020 in trajala dve leti. Po ocenah Afriške unije je življenje izgubilo okoli 600.000 ljudi, zaradi česar konflikt velja za enega najbolj smrtonosnih na svetu v tem stoletju. Lakota, bolezni, uničena infrastruktura in omejen dostop humanitarne pomoči so število žrtev še povečali.

Mirovni sporazum, podpisan novembra 2022 v Pretorii, je ustavil velike vojaške operacije, toda približno milijon ljudi ostaja razseljenih, številne določbe dogovora pa še niso bile uresničene. Od konca leta 2025 so se znova pojavljali spopadi, zvezna vlada je izvajala napade z brezpilotnimi letalniki, na mejah Tigraja pa se je povečevalo število vojakov.

Tokrat bi lahko bil konflikt še širši

Razmere so danes drugačne kot leta 2020. Nekdanji sovražniki so postali zavezniki, nekdanji zavezniki pa nasprotniki. TPLF sodeluje z deli gibanja Fano, odnosi med Etiopijo in Eritrejo so se obrnili, oborožene skupine iz več etiopskih regij pa so se povezale proti zvezni vladi.

Zato današnje dogajanje ni več zgolj lokalni spor okoli Tigraja. Zavzetje treh letališč, prodor v Afar in Amharo ter izjava vodstva TPLF, da je država v »popolni vojni«, kažejo, da se je kriza v samo nekaj dneh močno zaostrila.

Ali bo Etiopija zdrsnila v novo dolgotrajno državljansko vojno, še ni mogoče vedeti. Jasno pa je, da se je mirovni okvir, ki je od leta 2022 preprečeval vrnitev najhujšega nasilja, znašel pred najresnejšo preizkušnjo doslej. Za državo, ki še vedno šteje mrtve in razseljene iz prejšnje vojne, je že sama možnost ponovitve takšnega konflikta izjemno nevarna.

Spletno uredništvo