Svet

Danska za vzdrževanje migrantov zapravi 4,17 milijarde evrov na leto

Dansko ministrstvo za finance je v letnem poročilu razkrilo, da neto stroški za vzdrževanje “nezahodnih priseljencev” danske davkoplačevalce stanejo 4,17 milijarde evrov letno.

“Številka je osnovana na podlagi stroškov države za javne storitve povezane s priseljevanjem in socialno pomočjo za migrante vključno z izdatki države za zdravstveno zavarovanje, otroške dodatke, izobraževanje in kulturo,” je poročal Sputnik. Davki so bili odšteti od končnega izračuna.

 

Po mnenju vodje opozicijske Danske ljudske stranke (DF) Kristiana Thulesena Dahla  je 4,17 milijarde evrov letno za migrante na Danske “astronomska” vsota.

Največji delež sredstev za migrante iz muslimanskih držav

Levji delež tega denarja, kar 3,23 milijarde evrov, Danska zapravi za migrante iz držav Severne Afrike, Bližnjega ter Srednjega vzhoda, Pakistana in Turčije, ki predstavljajo 55 odstotkov vseh “nezahodnih priseljencev”. Ti migranti stanejo državo 11.420 evrov na osebo. Za primerjavo, preostali migranti iz nezahodnih držav stanejo Dansko 573 evrov na osebo.

Mette Frederiksen

Danska socialdemokratska premierka Mette Frederiksen bi sirske migrante vračala v Sirijo. (Foto: epa)

Višina stroškov za migrante na Danskem se je vseeno v zadnjih letih znižala zaradi zaostrovanja migracijske politike in osredotočanja na odstranitev migrantskih getov. Danska ljudska stranka vseeno meni, da je treba iti še dlje. Zavzemajo se za “deportacijo 70 odstotkov priseljencev do 2030, če so storili kriminalno dejanje, ne obvladajo danskega jezika ali pa so bili dlje časa brezposelni”.

Raznolikost škodi koheziji družbe

Danska je po poročanju Summit News letos začela novo politiko priseljevanja, po kateri mora biti zagotovljeno, da območja v državi nimajo več kot 30 odstotkov ljudi iz “nezahodnih” držav. 30 odstotkov tujcev v državi je vseeno več kot dovolj, da raznolikost lahko dela škodo. Kakor je ugotovila študija akademikov z Univerze v Kopenhagnu, ima etnična raznolikost negativen učinek na skupnosti, saj spodjeda medsebojno zaupanje.

 

Študije o etnični raznolikosti in zaupanju v družbi so se danski raziskovalci sicer lotili z namenom ugotovitve, ali ima neprekinjeno priseljevanje in s tem povezano večanje etnične raznolikosti pozitiven učinek na kohezijo skupnosti. Rezultati so pokazali, da drži ravno nasprotno. Omenjeno študijo lahko najdete na spletni povezavi TUKAJ.

 

 

Ivan Šokić

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


Back to top button