Trumpov arktični načrt: Trump grozi z vojaškim posredovanjem, Rubio umirja z nakupom

Ameriška vlada je v zadnjem času sprožila intenzivno razpravo o potencialnem prevzemu Grenlandije, pri čemer ni izključena niti možnost uporabe vojaške sile, poroča Bela hiša. Razprave vključujejo tudi možnost odkupa otoka od Danske ali oblikovanje sporazuma o prosti pridružitvi. Prednostni cilj je okrepitev nacionalne varnosti ZDA, je izjavila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

ZDA ponovno razpravljajo o možnosti prevzema Grenlandije, pri čemer ne izključujejo uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše, Karoline Leavitt, je v torek izjavila, da so na mizi tudi drugačne opcije, kot sta odkup Grenlandije od Danske in oblikovanje sporazuma o prosti pridružitvi. Razprave potekajo v sklopu zunanjepolitičnih ciljev predsednika Trumpa, ki želi doseči prevlado v arktični regiji.

Predsednik Trump je izrazil, da je Grenlandija ključnega pomena za nacionalno varnost ZDA. V izjavi za javnost je tiskovna predstavnica Leavitt poudarila, da bi prevzem Grenlandije pomenil pomemben korak v odvračanju ameriških nasprotnikov v arktični regiji.

“Uporaba ameriške vojske je vedno možnost, ki jo ima na voljo vrhovni poveljnik,” je dodala Leavitt.

Trumpova prednostna naloga: Grenlandija

Predsednik Donald Trump je jasno izrazil svoje ambicije glede Grenlandije, pri čemer je otok označil kot ključno prednostno nalogo za ZDA v arktični regiji. Po mnenju administracije bi pridobitev Grenlandije pomagala odvračati nasprotnike v tem strateško pomembnem delu sveta. Kljub temu Stephen Miller, namestnik šefa kabineta Bele hiše, vztraja, da je cilj ameriške vlade, da Grenlandija postane del ZDA.

Vendar pa so zunanji minister Marco Rubio in drugi visoki uradniki, vključno z ministrom za obrambo Pete Hegseth in predsednikom skupnega štaba general Dan Caine, poudarili, da trenutne grožnje ne pomenijo neposredne vojaške invazije. Rubio je dejal, da je cilj administracije predvsem diplomatski nakup otoka.

Stališče Danske in odziv Nata

Grenlandija, ki je pod danskim nadzorom, je že dolgo predmet zanimanja ZDA. Danska premierka Mette Frederiksen je ta teden ponovno zavrnila možnost ameriškega prevzema Grenlandije, še posebej z vojaško silo. Poudarila je, da bi takšno dejanje pomenilo konec članstva v Natu. Obe državi sta članici Nata, ki v svoji pogodbi prepoveduje uporabo sile med članicami.

Odzivi ameriških politikov

Državni sekretar Marco Rubio je kongresnikom razkril, da vlada razmišlja o ponudbi za odkup Grenlandije od Danske. Vendar pa takšni načrti naletijo na odpor tudi v ZDA. Demokratski senator Ruben Gallego je na družbenem omrežju X napovedal, da pripravlja resolucijo, ki bi prepovedala vojaški napad na Grenlandijo.

“Trump nam jasno sporoča, kaj želi storiti. Moramo ga zaustaviti, preden muhasto napade drugo državo,” je zapisal Gallego.

Kljub predsednikovim ambicijam se je velik del kongresa, vključno z nekaterimi republikanci, uprl tem načrtom. Demokratska senatorka Jeanne Shaheen in republikanski senator Thom Tillis sta v skupni izjavi poudarila zvestobo Danske kot članice Nata in pozvala k spoštovanju suverenosti in ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske.

Demokratski senator Chris Murphy je opozoril, da bi morale druge članice Nata braniti Grenlandijo pred napadom ZDA, skladno s 5. členom severnoatlantske pogodbe.

“Tako nalaga 5. člen, ki ni predvideval, da bi članico Nata napadla druga članica Nata,” je dejal Murphy.

Tudi republikanski predsednik predstavniškega doma kongresa Mike Johnson, sicer Trumpov podpornik, je izrazil nasprotovanje vojaškemu prevzemu Grenlandije, saj meni, da to ni primerno.

Nasprotovanja znotraj Republikanske Stranke

Proti vojaškemu prevzemu Grenlandije se je izrekel tudi Mike Johnson, republikanski predsednik predstavniškega doma kongresa, ki je sicer v preteklosti pogosto podpiral Trumpa. Johnson je izrazil mnenje, da takšno dejanje ne bi bilo primerno, kar je poročala televizija ABC.

Grenlandija ostaja v središču mednarodnih razprav, saj se zdi, da njena strateška vrednost v arktični regiji še nikoli ni bila tako pomembna. Vse oči so uprte v razvoj dogodkov, saj se zdi, da je prihodnost otoka še vedno negotova.

Spletno uredništvo