Po mesecih nasprotovanja sodelovanju evropskih predstavnikov v pogajanjih o koncu vojne v Ukrajini je iz Moskve prišel pomemben signal. Kremelj je sporočil, da ne namerava določati, kdo naj zastopa Evropsko unijo na mirovnih pogovorih, in prvič jasno nakazal pripravljenost na neposredno sodelovanje evropske delegacije. Izjava tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova pomeni opazen premik v ruski diplomatski retoriki, vendar še ne zagotavlja dogovora o evropski udeležbi.
Medtem ko si Washington prizadeva za nadaljevanje pogajanj med Rusijo in Ukrajino, so evropski voditelji že določili države in institucije, ki naj bi sodelovale v naslednjem krogu. V ospredju ostaja vprašanje, ali lahko razširitev pogajanj približa konec vojne, ki traja že več kot štiri leta in pol.
Moskva spreminja ton: Evropa vendarle dobrodošla?
Še pred nekaj dnevi je Kremelj vztrajal, da evropski predstavniki nimajo mesta za pogajalsko mizo, na kateri ZDA posredujejo med Rusijo in Ukrajino. Ruske oblasti so evropskim državam očitale, da z vojaško in finančno pomočjo Kijevu podaljšujejo vojno, zato so njihovo sodelovanje v mirovnih pogovorih obravnavale z izrazitim nezaupanjem.
V soboto, 14. novembra, pa je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov nakazal spremembo. Po poročanju Euronewsa in 24ur je dejal, da Moskva ne želi postavljati pogojev glede sestave evropske pogajalske delegacije. Rusija po njegovih besedah ne namerava določati, kdo bi moral zastopati Evropsko unijo.
Peskov je ob tem poudaril, da se mora ruska stran najprej pogovoriti z evropskimi predstavniki in ugotoviti, v kolikšni meri bi njihova stališča lahko prispevala k mirovnemu procesu. Njegova izjava tako pomeni omilitev dosedanjega nasprotovanja, ne pa še brezpogojnega soglasja k sodelovanju Evrope.
Razlika je pomembna. Moskva namreč ni sporočila, da sprejema evropska stališča ali da je pripravljena popustiti pri svojih zahtevah glede Ukrajine. Nakazala je predvsem, da je pripravljena razpravljati o sodelovanju evropskih predstavnikov, kar je glede na prejšnje izjave vendarle diplomatski premik.
Na pogajanjih v Abu Dabiju je Evropa ostala pred vrati
V začetku tedna so v Abu Dabiju potekali pogovori med predstavniki ZDA, Rusije in Ukrajine. Namen srečanja je bil nadaljevati iskanje možnosti za končanje vojne, ki se je začela s celovito rusko invazijo februarja 2022.
Evropski predstavniki pri osrednjih pogajanjih z rusko delegacijo niso sodelovali. Čeprav so bili v Združenih arabskih emiratih navzoči tudi predstavniki evropskih držav in institucij EU, so se ločeno sestajali z ameriško in ukrajinsko stranjo. Pri neposrednih pogovorih z Moskvo niso imeli svojega mesta.
Takšna ureditev je v evropskih prestolnicah sprožila vprašanja o prihodnji varnostni ureditvi celine. Evropske države namreč že več let zagotavljajo obsežno pomoč Ukrajini, hkrati pa bodo posledice morebitnega mirovnega sporazuma neposredno vplivale na njihovo varnost, obrambne izdatke in odnose z Rusijo.
Če bi se pogajanja končala z dogovorom o ozemeljskih vprašanjih, varnostnih jamstvih ali prihodnjem položaju Ukrajine, bi morale evropske države sodelovati pri izvajanju številnih odločitev. Zato evropski voditelji vztrajajo, da razprava o prihodnosti evropske varnosti ne more potekati brez njihovega neposrednega sodelovanja.
Američani dosegli premik, Kushner napovedal širitev pogajanj
Pomembno vlogo pri najnovejšem diplomatskem razvoju imajo ameriški odposlanci, ki so v zadnjih dneh nadaljevali pogovore z Moskvo in Kijevom. Jared Kushner in Steve Witkoff sta se po srečanjih v Abu Dabiju odpravila v Rusijo, kjer sta se pogovarjala s predsednikom Vladimirjem Putinom.
Kushner je v četrtek sporočil, da sta se ruska in ukrajinska stran strinjali z razširitvijo naslednjega kroga pogajanj na evropske predstavnike. Ob tem je priznal, da med stranmi ostajajo številna razhajanja, vendar je ocenil, da je bil dosežen določen napredek.
Iz Kremlja je sprva prišel precej previdnejši odziv. Peskov je v petek poudaril, da Moskva še ni dokončno odločila o sodelovanju Evrope in da želi najprej razumeti namene evropskih predstavnikov ter njihovo pripravljenost prispevati k mirovnemu procesu.
Dan pozneje je ruska stran svojo retoriko omilila. Peskov ni več vztrajal pri izključitvi Evrope, temveč je govoril o možnosti pogovorov in o tem, da Moskva ne bo določala sestave evropske delegacije.
Takšen razvoj kaže, da ameriška diplomatska prizadevanja odpirajo možnost širšega pogajalskega formata. Kdaj bi se lahko naslednji krog pogovorov začel in pod kakšnimi pogoji bi Evropa dejansko sodelovala, pa še ni dokončno določeno.
Kdo bo zastopal Evropo? Voditelji že dosegli dogovor
Evropski voditelji so se v petek dogovorili o sestavi delegacije, ki naj bi sodelovala v prihodnjih mirovnih pogovorih. Po poročanju Euronewsa naj bi bile v njej zastopane Francija, Nemčija, Italija, Poljska in Združeno kraljestvo ter institucije Evropske unije.
Takšna sestava združuje več najvplivnejših evropskih držav, med njimi tudi Združeno kraljestvo, ki sicer ni članica EU, vendar ostaja pomemben evropski varnostni in obrambni akter.
Pri tem pa vprašanje evropskega zastopanja ni povsem preprosto. Evropska unija ima svoje institucije, posamezne države članice pa ohranjajo pomembne pristojnosti na področju zunanje in varnostne politike. Poleg tega imajo evropske države različne poglede na odnose z Rusijo, prihodnost Ukrajine in morebitna varnostna jamstva.
Italijanska premierka Giorgia Meloni je pred petkovimi pogovori opozorila, da mora Evropa v mirovnem procesu nastopiti z usklajenim stališčem. Predsednik Evropskega sveta António Costa je prav tako poudaril pomen zastopanja interesov Evropske unije prek njenih institucij.
Usklajevanje skupnega nastopa bo pomembno tudi v prihodnje. Če bo evropska delegacija sodelovala pri pogajanjih, bo morala uskladiti stališča držav, ki imajo različne zgodovinske izkušnje z Rusijo, različne varnostne interese in različno stopnjo neposredne izpostavljenosti posledicam vojne.
Zelenski: Evropa mora imeti glas
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v zadnjih dneh večkrat poudaril, da mora Evropa sodelovati pri pogajanjih o prihodnosti njegove države. Po četrtkovem srečanju z ameriškima odposlancema je izrazil pričakovanje, da bodo evropski predstavniki v naslednjem krogu neposredni udeleženci pogovorov.
Za Kijev je evropska navzočnost pomembna iz več razlogov. Evropske države zagotavljajo Ukrajini finančno, vojaško in humanitarno pomoč, hkrati pa je prihodnost države tesno povezana z njenim približevanjem Evropski uniji in z dolgoročnimi varnostnimi odnosi na celini.
Ukrajina si prizadeva za dogovor, ki ne bi pomenil zgolj začasne prekinitve spopadov, temveč bi zagotovil tudi pogoje za trajnejšo varnost. Pri tem ostajajo posebej občutljiva vprašanja ozemeljske celovitosti, varnostnih jamstev in preprečevanja novih napadov.
Sodelovanje Evrope bi lahko omogočilo neposrednejšo razpravo o teh vprašanjih. Toda evropska navzočnost sama po sebi še ne pomeni, da bodo pogajanja uspešna. Rusija in Ukrajina namreč ostajata močno razdeljeni glede temeljnih pogojev morebitnega dogovora.
Putin pri ozemeljskih zahtevah ne popušča
Čeprav je Moskva omilila nasprotovanje evropski udeležbi, ruski predsednik Vladimir Putin pri nekaterih ključnih zahtevah za zdaj ne kaže pripravljenosti na popuščanje.
Po poročanju 24ur je Putin med pogovori z ameriškima odposlancema vztrajal pri ruskih stališčih glede ozemelj, ki si jih je Moskva enostransko priključila. Prav tako je zavrnil zamisel o oblikovanju demilitariziranih oziroma nevtralnih območij med položaji obeh strani.
Ruski predsednik je ponovno nasprotoval tudi morebitni prisotnosti tujih vojaških sil v Ukrajini. To je eno od vprašanj, pri katerih se ruska stališča neposredno razlikujejo od razprav o prihodnjih varnostnih jamstvih za Kijev.
Takšne razlike kažejo, da je pot do morebitnega mirovnega sporazuma še dolga. Vključitev dodatnih pogajalcev lahko razširi možnosti za iskanje kompromisov, ne more pa sama odpraviti nasprotij glede ozemlja, suverenosti in prihodnje varnosti Ukrajine.
Pomembno bo tudi, ali bo Moskva pripravljena svoje dosedanje zahteve obravnavati kot predmet pogajanj ali pa bo pri njih vztrajala kot pri pogojih, od katerih ne namerava odstopiti.
Zakaj je sodelovanje Evrope tako pomembno?
Vprašanje evropske udeležbe v mirovnih pogovorih presega diplomatski protokol. Vojna v Ukrajini je bistveno spremenila varnostne razmere v Evropi, vplivala na obrambno politiko držav članic EU, energetsko oskrbo, gospodarstvo in odnose z Rusijo.
Evropske države bodo morale tudi po morebitnem koncu spopadov sprejemati odločitve o sankcijah, obnovi Ukrajine, obrambnem sodelovanju in prihodnji varnostni ureditvi. Zato je njihova vključitev v pogajanja pomembna ne le za politični vpliv, temveč tudi za izvedljivost morebitnega sporazuma.
Ameriški odposlanec Kushner je v preteklih izjavah poudaril, da bi evropska udeležba omogočila širšo razpravo o varnostni ureditvi po koncu vojne. Prav to vprašanje bi lahko postalo eno najzahtevnejših, saj Rusija zahteva omejitve, ki jih Ukrajina in evropske države doslej niso bile pripravljene sprejeti.
Evropski voditelji po drugi strani vztrajajo, da mora morebitni dogovor spoštovati temeljna načela evropske varnosti in da o prihodnosti Ukrajine ni mogoče odločati brez njenega soglasja.
Če bo Evropa dejansko dobila mesto pri neposrednih pogajanjih z Moskvo, bo to pomenilo pomembno spremembo dosedanjega formata pogovorov. Hkrati pa bo prineslo tudi večjo odgovornost za oblikovanje skupnih stališč in morebitno izvajanje dogovorjenih rešitev.
Diplomatski premik še ni mirovni preboj
Najnovejše izjave Kremlja so pomembne predvsem zato, ker nakazujejo možnost širšega sodelovanja pri iskanju rešitve za vojno v Ukrajini. Moskva je po obdobju zavračanja evropske udeležbe zdaj pripravljena razpravljati o njenem mestu za pogajalsko mizo.
Toda previdnost ostaja nujna. Rusija še ni potrdila vseh podrobnosti sodelovanja, ključna razhajanja med Moskvo in Kijevom pa ostajajo nerešena. Tudi ameriški predstavniki priznavajo, da so pred pogajalci zahtevna vprašanja, pri katerih doslej ni bilo doseženega soglasja.
Naslednji dnevi bodo zato pomembni predvsem za ugotavljanje, ali se bo sprememba ruske retorike prenesla v konkretne diplomatske odločitve. Evropske države so svoje predstavništvo že uskladile, Washington podpira njihovo vključitev, Ukrajina pa jo izrecno zahteva.
Zdaj je odločilno, ali bo Moskva pripravljena sodelovati v razširjenem formatu in ali bodo pogajalci lahko prešli od razprav o tem, kdo sme sedeti za mizo, k vsebinskim vprašanjem o koncu vojne.
Evropa je po več kot štirih letih in pol vojne morda korak bližje neposrednemu sodelovanju pri odločanju o prihodnji varnosti celine. Toda med odprtimi vrati pogajalske dvorane in dejanskim mirovnim sporazumom ostaja še veliko nerešenih vprašanj.
Spletno uredništvo
