Velik preobrat v Mariboru: Greiner izgubil deset odstotnih točk, razlike med županskimi kandidati vse manjše

Le dva dni pred lokalnimi volitvami v Mariboru nova javnomnenjska raziskava kaže precej drugačna razmerja moči kot še pred tremi tedni. Nestrankarski kandidat Bor Greiner med opredeljenimi anketiranci še vedno beleži najvišjo podporo, vendar je ta z 39,1 odstotka padla na 28,8 odstotka. Matevž Frangež mu s 24,6 odstotka sledi na razdalji 4,2 odstotne točke, Katja Koren pa je s 21 odstotki prav tako precej bližje kot ob prejšnjem merjenju.
Podporo je povečal tudi Andrej Bauman, ki dosega 14,9 odstotka. Raziskava Mediane, opravljena za časnik Večer med 6. in 9. novembrom, tako kaže precej bolj izenačeno predvolilno razpoloženje, kot ga je nakazovalo oktobrsko merjenje.
Greinerjeva prednost se je v treh tednih občutno zmanjšala
Še konec oktobra je kazalo, da ima nestrankarski županski kandidat Bor Greiner precejšnjo prednost pred tekmeci. V prvi raziskavi Mediane za Večer, opravljeni med 19. in 22. oktobrom, ga je med opredeljenimi anketiranci podpiralo 39,1 odstotka vprašanih. Njegov najbližji zasledovalec Matevž Frangež je takrat dosegal 25,4 odstotka podpore, razlika med njima pa je znašala 13,7 odstotne točke.
Najnovejše merjenje, ki ga je Mediana opravila med 6. in 9. novembrom, kaže drugačno sliko. Greinerjeva izmerjena podpora znaša 28,8 odstotka, kar je 10,3 odstotne točke manj kot oktobra. Frangež je s 24,6 odstotka ohranil približno enako raven podpore, razlika med kandidatoma pa se je zmanjšala na 4,2 odstotne točke.
Greiner tako v novi raziskavi ostaja kandidat z najvišjim izmerjenim deležem podpore, vendar njegova prednost ni več tako izrazita. Ob tem je treba upoštevati, da javnomnenjske raziskave predstavljajo oceno razpoloženja v času anketiranja, spremembe med posameznimi merjenji pa so lahko deloma povezane tudi s statistično negotovostjo.
Zadnja raziskava je bila opravljena manj kot teden dni pred volitvami, zato ponuja vpogled v razpoloženje ob zaključku kampanje. Ne predstavlja pa dokončnega odgovora o tem, kako bodo volivci glasovali v nedeljo.
Katja Koren in Andrej Bauman povečala izmerjeno podporo
Med opaznejšimi spremembami je povečanje podpore Katji Koren, nekdanji alpski smučarki, ki na županskih volitvah nastopa s podporo Demokratov, SDS, NSi in Fokusa. V oktobrski raziskavi je med opredeljenimi anketiranci dosegala 16 odstotkov, v novembrski pa 21 odstotkov.
To pomeni povečanje za pet odstotnih točk. Razlika med Korenovo in Greinerjem se je tako z oktobrskih 23,1 odstotne točke zmanjšala na 7,8 odstotne točke. Med Korenovo in Frangežem pa nova raziskava kaže razliko 3,6 odstotne točke.
Enako povečanje izmerjene podpore je zabeležil nestrankarski kandidat Andrej Bauman. Oktobra ga je med opredeljenimi podpiralo 9,9 odstotka vprašanih, novembra pa 14,9 odstotka. S tem je razlika med njim in Greinerjem z 29,2 odstotne točke padla na 13,9 odstotne točke.
Po poročanju Svet24, ki povzema raziskavo časnika Večer, preostali županski kandidati v najnovejšem merjenju dosegajo manj kot petodstotno podporo med opredeljenimi anketiranci. Za mariborskega župana se sicer poteguje deset kandidatov.
Kako so se spremenili rezultati ankete?
Primerjava oktobrskega in novembrskega merjenja Mediane za Večer med opredeljenimi anketiranci pokaže naslednje spremembe:
| Županski kandidat | Oktober | November | Sprememba |
|---|---|---|---|
| Bor Greiner | 39,1 % | 28,8 % | −10,3 |
| Matevž Frangež | 25,4 % | 24,6 % | −0,8 |
| Katja Koren | 16,0 % | 21,0 % | +5,0 |
| Andrej Bauman | 9,9 % | 14,9 % | +5,0 |
Spremembe so izražene v odstotnih točkah. Podatki se nanašajo na opredeljene anketirance, ne na vse sodelujoče v raziskavah.
Najizrazitejša sprememba je zmanjšanje Greinerjeve izmerjene podpore. Medtem ko je oktobra razlika med njim in tretjeuvrščeno Korenovo presegala 23 odstotnih točk, je novembra manjša od osmih. Frangeževa podpora je v primerjavi s prejšnjo raziskavo ostala razmeroma stabilna, Korenova in Bauman pa sta zabeležila višja deleža.
Pri razlagi teh podatkov je pomembno tudi, da se podpora posameznemu kandidatu meri med tistimi anketiranci, ki so že navedli svojo izbiro. Deleži zato ne pomenijo, da bi enak odstotek vseh volilnih upravičencev nujno glasoval za posameznega kandidata.
Maribor bo novega župana izbiral med desetimi kandidati
Mariborčani bodo na lokalnih volitvah v nedeljo, 15. novembra, odločali o nasledniku dosedanjega župana Saše Arsenoviča. Na glasovnicah bo deset kandidatov, ki prihajajo iz različnih političnih in civilnodružbenih okolij.
Bor Greiner nastopa kot nestrankarski kandidat, povezan z listo BOR za spet naš MB. Matevž Frangež kandidira s podporo Socialnih demokratov, Levice in Liste kolesarjev in pešcev, Katjo Koren pa podpirajo Demokrati, SDS, Nova Slovenija in Fokus. Andrej Bauman prav tako nastopa kot nestrankarski kandidat.
Med kandidati je tudi Andrej Matvoz, ki kandidira s podporo Gibanja Svoboda, ter drugi predstavniki strank in lokalnih list. Različne politične povezave pomenijo, da bodo volivci odločali tako o posameznih kandidatih kot o njihovih programskih usmeritvah in načinu vodenja mesta.
Če nobeden od kandidatov v prvem krogu ne bo prejel večine veljavnih glasov, bo o županu odločal drugi krog med kandidatoma z največ glasovi. Po veljavnih pravilih bo drugi krog dva tedna po prvem, torej 29. novembra.
Oktobra skoraj četrtina vprašanih še ni vedela, koga bi volila
Pri razumevanju predvolilnih raziskav je pomembno tudi vprašanje neopredeljenih volivcev. V oktobrski raziskavi Mediane je 24,6 odstotka vseh anketiranih odgovorilo, da še ne vedo, kateremu županskemu kandidatu bi namenili glas.
Dodatnih 10,3 odstotka sodelujočih je navedlo, da ne bi volili nobenega kandidata, se volitev ne bi udeležili, bi oddali prazno oziroma neveljavno glasovnico ali pa na vprašanje niso želeli odgovoriti. Skupaj to pomeni, da v oktobrskem merjenju 34,9 odstotka vprašanih ni navedlo konkretnega kandidata.
To so podatki iz oktobrske, ne najnovejše novembrske raziskave. Za slednjo Svet24 v povzetku ne navaja primerljivega deleža neopredeljenih, zato ni mogoče neposredno ugotoviti, koliko se je ta v vmesnem času spremenil.
Prav zato je treba pri primerjavi odstotkov ohraniti previdnost. Javnomnenjske raziskave lahko pokažejo spremembe razpoloženja in razmerja med opredeljenimi anketiranci, ne morejo pa vnaprej določiti volilne udeležbe ali končnega razpleta.
Gospodarstvo, promet in stanovanja med ključnimi vprašanji Mariborčanov
Oktobrska raziskava Mediane ni preverjala le podpore kandidatom, temveč tudi pričakovanja prebivalcev glede prihodnjega vodenja mesta. Rezultati so pokazali, da Mariborčani pri županu posebej cenijo poštenost, integriteto in jasno razvojno vizijo.
Med vsebinskimi vprašanji sta bila najbolj izpostavljena gospodarstvo in delovna mesta ter promet in parkiranje. Pomembno mesto so zasedali tudi dostopnost stanovanj, stanje komunalne infrastrukture in dostopnost zdravstvenih storitev.
Gre za področja, ki neposredno vplivajo na vsakdanje življenje prebivalcev. Razvoj gospodarstva je povezan z možnostmi zaposlovanja, prometna ureditev z mobilnostjo in kakovostjo bivanja, stanovanjska politika pa z možnostmi, da si mladi in družine ustvarijo življenje v mestu.
Volilna kampanja je zato poleg predstavitve kandidatov odprla tudi razpravo o tem, katere razvojne naloge bi moralo prihodnje mestno vodstvo obravnavati prednostno. Pri tem bodo pomembne tako županove pristojnosti kot sestava mestnega sveta, ki odloča o številnih ključnih občinskih vprašanjih.
Odločitev bodo v nedeljo sprejeli volivci
Nova raziskava Mediane kaže, da so se razmerja podpore med štirimi najbolj izpostavljenimi mariborskimi županskimi kandidati v primerjavi z oktobrom spremenila. Največji upad izmerjenega deleža je zabeležil Bor Greiner, višjo podporo pa Katja Koren in Andrej Bauman. Matevž Frangež je ostal blizu oktobrskega rezultata.
Pri tem je treba ločiti med javnomnenjskim merjenjem in volitvami. Anketa je posnetek stališč sodelujočih v določenem obdobju, končni rezultat pa bo odvisen od glasov, oddanih na voliščih.
Mariborčani bodo v nedeljo odločili, kdo bo vodil mesto v prihodnjem mandatu. Najnovejša raziskava predvsem kaže, da se je razlika med izmerjenimi deleži podpore kandidatov od oktobra občutno zmanjšala.



