Evropa zahteva mesto za pogajalsko mizo, Moskva pa postavlja pogoje: Bo mir v Ukrajini znova obstal?

Evropski voditelji so se po dveh dneh intenzivnih pogovorov v Dublinu uskladili o tem, katere države in institucije naj Evropo zastopajo v prihodnjih mirovnih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo. Za pogajalsko mizo naj bi sedeli predstavniki Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, Italije, Poljske ter evropskih institucij. Toda medtem ko Washington in Kijev napovedujeta vključitev Evrope, Moskva njene udeležbe še ni dokončno potrdila.

Ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri svojih ozemeljskih zahtevah in nasprotuje namestitvi zahodnih vojakov v Ukrajini.

Nemški kancler Friedrich Merz pa opozarja, da o evropski varnosti ni mogoče odločati brez evropskih držav. Diplomatski premiki tako še ne pomenijo, da je dogovor o končanju vojne blizu.

Evropski voditelji določili, kdo naj sodeluje v pogajanjih

Po večmesečnih prizadevanjih, da bi evropske države dobile neposredno vlogo v pogovorih o končanju vojne v Ukrajini, je petkovo neformalno srečanje voditeljev Evropske unije v Dublinu prineslo pomemben korak. Po poročanju Bloomberga, ki ga povzema Svet24, so se voditelji uskladili o sestavi evropske pogajalske skupine na tehnični ravni.

Evropo naj bi zastopali svetovalci za nacionalno varnost Nemčije, Francije, Združenega kraljestva, Italije in Poljske ter predstavniki Evropskega sveta in Evropske komisije. S tem bi pri prihodnjih pogovorih sodelovale tako največje evropske države kot ključne institucije Evropske unije.

Toda dogovor še ne pomeni, da je dokončno določeno, kdo bo v imenu Evrope sedel za mizo pri morebitnih pogovorih predsednikov držav in vlad. O zastopanju na najvišji politični ravni se evropski voditelji še niso uskladili, zato bodo razprave o tem nadaljevali.

Vprašanje evropskega zastopanja je posebej občutljivo, ker se mirovna pogajanja ne nanašajo le na razmere na ukrajinskem ozemlju, temveč tudi na varnostna jamstva in prihodnjo vlogo evropskih držav pri zagotavljanju stabilnosti v regiji.

Moskva sodelovanja evropskih predstavnikov še ni dokončno potrdila

Diplomatski premik je sledil četrtkovemu srečanju ameriških odposlancev Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Moskvi. Po večurnih pogovorih sta ameriška predstavnika odpotovala v Dublin, kjer sta se srečala z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Witkoff je po srečanju v Kremlju povedal, da naj bi evropski predstavniki sodelovali v naslednjem krogu pogajanj. Podobno je sporočil Kushner, ki je poudaril, da sta se strani strinjali z razširitvijo pogajalskega formata.

Zelenski je takšno možnost pozdravil. Ukrajina že dlje časa vztraja, da morajo evropske države neposredno sodelovati pri oblikovanju morebitnega mirovnega dogovora, saj bodo njegove posledice vplivale tudi na njihovo varnost.

Toda ruska stran je bila v petek previdnejša. Putinov zunanjepolitični svetovalec Jurij Ušakov ni potrdil, da je udeležba evropskih predstavnikov že dokončno dogovorjena. Kremelj je sporočil, da je Rusija načeloma pripravljena na sodelovanje evropskih držav, če bodo po njeni oceni pripravljene prispevati k mirovnemu procesu.

Razlika med ameriškimi napovedmi in uradnim stališčem Kremlja kaže, da vprašanje evropske udeležbe še ni povsem rešeno. Prav tako še niso določeni datum, kraj in podrobna sestava naslednjega kroga pogajanj.

Merz: O Evropi ni mogoče odločati brez Evrope

Nemški kancler Friedrich Merz je v petek v Dublinu zavrnil ruske pozive k širšim pogajanjem o evropski varnostni ureditvi. Poudaril je, da morajo biti Ukrajina in evropske države vključene v vse pogovore, ki neposredno zadevajo njihovo prihodnost.

Merz je ob tem opozoril, da Evropa že ima svojo varnostno ureditev in da ni potrebe po pogajanjih, ki bi njene temelje postavljala pod vprašaj. Njegovo stališče je odziv na ruske predloge, da bi se v okviru mirovnih pogajanj razpravljalo tudi o širši varnostni arhitekturi evropske celine.

Rusija je že pred začetkom obsežne invazije na Ukrajino februarja 2022 zahtevala spremembe evropske varnostne ureditve, med drugim umik Natovih sil iz držav, ki so se zavezništvu pridružile po letu 1997. Nato je takšne zahteve zavrnil.

Evropski voditelji zato opozarjajo, da mirovni proces ne sme postati priložnost za dogovore o varnosti evropskih držav brez njihovega soglasja. Po njihovem stališču je treba razlikovati med pogajanji o končanju vojne v Ukrajini in morebitnimi širšimi razpravami o evropski varnosti.

Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Kaja Kallas je opozorila, da bi lahko ruski pozivi k razpravi o evropski varnostni ureditvi preusmerili pozornost od najnujnejšega cilja, to je doseganja prekinitve ognja.

Putin vztraja pri ozemeljskih zahtevah

Kljub diplomatskim pogovorom med Moskvo, Washingtonom in Kijevom ostaja vprašanje ukrajinskega ozemlja ena največjih ovir za morebitni mirovni dogovor.

Rusija trenutno nadzoruje približno petino ukrajinskega ozemlja, Putin pa še naprej zahteva priznanje ruskega nadzora nad območji, ki si jih je Moskva enostransko priključila. Ukrajina takšne zahteve zavrača in vztraja pri svoji ozemeljski celovitosti.

Med četrtkovim srečanjem z ameriškima odposlancema je Putin ponovno zavrnil možnost oblikovanja demilitariziranih oziroma tako imenovanih sivih območij med položaji obeh vojskujočih se strani. Po njegovem stališču bi morala biti edina pomembna razmejitvena črta državna meja, kot jo razume Moskva.

Takšno stališče je v nasprotju z ukrajinskimi zahtevami, saj Rusija za svoje ozemlje šteje tudi dele Ukrajine, katerih priključitve mednarodna skupnost večinoma ne priznava.

Putin je znova nasprotoval tudi možnosti, da bi evropske države po morebitnem mirovnem dogovoru v Ukrajino napotile svoje vojake. Opozoril je, da bi Rusija takšno prisotnost razumela kot grožnjo lastni varnosti in da bi lahko povzročila obnovitev spopadov.

Evropske države medtem razpravljajo o različnih oblikah varnostnih jamstev, s katerimi bi preprečile novo rusko agresijo po morebitnem koncu vojne. Prav vprašanje teh jamstev bo zato pomembno tudi v nadaljnjih pogajanjih.

Pogajanja v Abu Dabiju prinesla premik, ne pa dogovora

Diplomatska srečanja v Dublinu so sledila dvodnevnim pogovorom v Abu Dabiju, kjer so se v začetku tedna sestali predstavniki Rusije, Ukrajine in Združenih držav Amerike.

Šlo je za prve neposredne pogovore med rusko in ukrajinsko stranjo ob ameriškem posredovanju po devetih mesecih. Obe strani sta po srečanju govorili o določenem napredku, vendar podrobnosti morebitnih približanj nista predstavili.

Evropski predstavniki so bili v Abu Dabiju prisotni, vendar niso sodelovali pri osrednjih tristranskih pogajanjih. Namesto tega so se ločeno sestajali z ukrajinskimi in ameriškimi predstavniki, kar je v evropskih prestolnicah ponovno odprlo vprašanje neposredne vloge Evrope.

Ukrajina si prizadeva, da bi prihodnji pogovori vključevali tudi konkretne ukrepe za zmanjšanje intenzivnosti spopadov in prekinitev ognja. Zelenski je po srečanju z ameriškima odposlancema poudaril, da je treba pripraviti dnevni red, ki bi omogočil razpravo o umirjanju razmer na bojišču.

Toda med stranema ostajajo velike razlike glede ozemlja, varnostnih jamstev in pogojev za končanje vojne. Zaradi tega je za zdaj mogoče govoriti predvsem o nadaljevanju diplomatskega procesa, ne pa o že doseženem mirovnem sporazumu.

Evropa želi nastopiti enotno, vendar še išče skupnega predstavnika

Petkovi pogovori v Dublinu so pokazali, da evropske države soglašajo o potrebi po neposredni udeležbi pri pogajanjih, vendar še niso dokončno rešile vprašanja političnega zastopanja.

Merz je med možnimi oblikami sodelovanja omenil obstoječe evropske institucije in neformalno skupino E3, ki jo sestavljajo Nemčija, Francija in Združeno kraljestvo. Ob tem je poudaril, da morata biti vključeni tudi Italija in Poljska.

Podobno je švedski premier Ulf Kristersson ocenil, da mora pri prihodnjih pogovorih sodelovati tudi Združeno kraljestvo, ki kljub izstopu iz Evropske unije ostaja ena najpomembnejših evropskih vojaških sil.

Evropski voditelji so tako izrazili podporo sodelovanju največjih evropskih držav in institucij EU. Pri tem pa ostaja vprašanje, kdo bi v njihovem imenu sprejemal odločitve na najvišji ravni in kako bi bila zagotovljena enotnost evropskih stališč.

To je pomembno tudi zato, ker imajo evropske države različne varnostne interese in zgodovinske izkušnje z Rusijo. Države ob vzhodni meji Nata posebej poudarjajo nevarnost morebitnih ruskih zahtev po spremembah evropske varnostne ureditve, druge pa izpostavljajo pomen širšega diplomatskega sodelovanja.

Mirovna prizadevanja spremljajo novi napadi in težave na bojišču

Diplomatski pogovori potekajo v času, ko se vojna v Ukrajini nadaljuje. Ruske sile še naprej napadajo ukrajinsko energetsko infrastrukturo in mesta, ukrajinske sile pa izvajajo napade na ruske rafinerije in druge vojaško pomembne cilje.

Zelenski je v četrtek opozoril tudi na težave s satelitskimi komunikacijami, ki jih ukrajinska vojska uporablja na bojišču. Po njegovih navedbah nove omejitve vplivajo na delovanje sistema Starshield, vojaške različice satelitskega omrežja Starlink ameriškega podjetja SpaceX.

Ukrajinski predsednik je izrazil zaskrbljenost zaradi morebitnih ameriških odločitev, ki bi lahko vplivale na uporabo komunikacijskih storitev na ukrajinskem ozemlju. Podjetje SpaceX navedb za Reuters ni komentiralo.

Komunikacijski sistemi so pomemben del sodobnega vojskovanja, saj omogočajo usklajevanje vojaških enot, izmenjavo informacij in delovanje nekaterih tehnoloških sistemov na fronti. Težave pri njihovem delovanju zato predstavljajo dodatno negotovost za ukrajinske obrambne sile.

Razmere na bojišču obenem vplivajo na pogajalska izhodišča obeh strani. Medtem ko diplomatski predstavniki razpravljajo o morebitnih kompromisih, se spopadi nadaljujejo, kar otežuje ustvarjanje zaupanja med pogajalskimi partnerji.

Ali bo naslednji krog pogajanj prinesel dejanski napredek?

Po petkovem srečanju v Dublinu je jasno predvsem to, da si Evropa prizadeva dobiti neposredno vlogo pri oblikovanju morebitnega mirovnega dogovora. Voditelji so določili okvir evropskega zastopanja na tehnični ravni, vendar o sestavi delegacije na najvišji politični ravni še ni dokončnega dogovora.

Ameriška odposlanca sta napovedala evropsko sodelovanje, Ukrajina ga podpira, Rusija pa še ni nedvoumno potrdila, pod kakšnimi pogoji bi evropske predstavnike sprejela za pogajalsko mizo.

Ob tem ostajajo nerešena najtežja vprašanja: prihodnost zasedenih ukrajinskih ozemelj, varnostna jamstva za Ukrajino, morebitna prisotnost tujih sil in ruske zahteve glede evropske varnostne ureditve.

Diplomatska vrata tako ostajajo odprta, toda med političnimi napovedmi in dejanskim mirovnim dogovorom je še velika razdalja. Naslednji krog pogajanj bo pokazal, ali se bodo strani lahko začele približevati pri konkretnih vprašanjih ali pa bodo nasprotovanja znova preprečila napredek.

Spletno uredništvo Naša Dolenjska