Trump odrinil Vancea iz pogajanj z Iranom: »Dogovora ne potrebujemo!« V Beli hiši vse več razhajanj

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek presenetljivo spremenil smer ameriških diplomatskih prizadevanj za končanje vojne z Iranom. Podpredsedniku JD Vanceu, ki je v zadnjih tednih poskušal obnoviti pogovore s Teheranom, je naročil, naj svojo pozornost preusmeri na notranjepolitična vprašanja. Ob tem je javno zatrdil, da Združene države dogovora z Iranom sploh ne potrebujejo.

Odločitev prihaja le nekaj dni po novih diplomatskih stikih in v času vse očitnejših razhajanj znotraj republikanskega vodstva glede vojne, ki že več kot osem mesecev pretresa Bližnji vzhod in svetovne energetske trge.

Trump z eno objavo postavil pod vprašaj diplomatska prizadevanja

Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek na svojem družbenem omrežju Truth Social sporočil, da je podpredsedniku JD Vanceu naročil, naj se v celoti posveti preiskovanju domnevne korupcije in kriminala v ameriških mestih ter zveznih državah, ki jih vodijo demokrati.

V isti objavi je zavrnil potrebo po nadaljnjih pogajanjih z Iranom. »Ne potrebujemo dogovora z Iranom. Ti časi so že zdavnaj minili,« je zapisal Trump in dodal, da imajo Združene države pod nadzorom iranski denar in Hormuško ožino.

Njegove trditve o več sto milijardah dolarjev iranskega denarja in nadzoru nad strateško pomembno ožino niso neodvisno potrjene. Iran še vedno omejuje promet skozi Hormuško ožino, ameriške sile pa vzdržujejo pomorsko blokado iranskih pristanišč in izvoza nafte.

Trumpova objava je kljub temu sprožila vprašanja o prihodnosti diplomatskih prizadevanj, saj je Vance še pred dnevi sodeloval pri poskusih obnovitve pogovorov. Predsednik sicer ni predstavil nove celovite strategije za končanje vojne, njegova odločitev pa nakazuje, da trenutno ne daje prednosti dogovoru, za katerega si je prizadeval njegov podpredsednik.

Vance je poskušal doseči dogovor, Trump pa ga je preusmeril drugam

JD Vance je bil v zadnjih tednih eden najpomembnejših zagovornikov diplomatskega reševanja konflikta z Iranom. Konec oktobra je iranskemu varnostnemu predstavniku Mohsenu Rezaeiju poslal pismo, v katerem je predlagal obnovitev pogovorov. Pri vzpostavljanju stikov je pomembno vlogo odigral Katar, ki že več mesecev posreduje med Washingtonom in Teheranom.

Še 2. novembra je Vance javno izražal previden optimizem. Po poročanju ameriške tiskovne agencije Associated Press je takrat povedal, da so imeli Američani z iranskimi predstavniki več koristnih pogovorov in da obstaja možnost za dosego dogovora. Poudaril je tudi, da sta s Trumpom govorila o nadaljnjih diplomatskih korakih.

Vance je kot enega ključnih ameriških pogojev izpostavil preverljivo zavezo Irana, da ne bo obnovil svojega jedrskega programa. Washington namreč vztraja, da mora vsak dogovor vključevati dovolj trdna zagotovila, da Iran ne bo ponovno razvijal zmogljivosti, ki bi mu lahko omogočile izdelavo jedrskega orožja.

Toda v nekaj dneh se je položaj bistveno spremenil. Trump je podpredsednika preusmeril na domačo politično fronto, pri čemer ni pojasnil, kdo naj bi prevzel njegovo dosedanjo diplomatsko vlogo.

Odločitev je še toliko bolj presenetljiva, ker se je Trump v ponedeljek srečal s katarskim premierjem Mohamedom bin Abdulrahmanom Al Tanijem, enim ključnih posrednikov pri iskanju poti iz konflikta. Katar je v zadnjih mesecih vzdrževal stike z obema stranema in skušal oblikovati pogoje za prekinitev spopadov.

Vojna z Iranom razdvaja tudi republikance

Razhajanja med Trumpom in Vanceom niso omejena zgolj na vprašanje pogajanj. Podpredsednik je bil že pred začetkom ameriško-izraelskih napadov na Iran zadržan do vojaškega posredovanja, v zadnjih tednih pa je svoje pomisleke izražal vse bolj odkrito.

Po ameriških vmesnih volitvah je vojno povezal tudi z neuspehom republikanske stranke. Ocenil je, da je konflikt pomembno prispeval k nezadovoljstvu volivcev, predvsem zaradi gospodarskih posledic in vse večjih stroškov za ameriške davkoplačevalce.

Njegove izjave so razkrile politično občutljivo vprašanje: ali lahko ameriška administracija nadaljuje vojno, ki povzroča gospodarske pretresе in politične izgube, ne da bi ponudila jasno pot do njenega konca?

Trump je javno zmanjšal pomen Vanceovih kritik in dejal, da ga niso razburile. Kljub temu zadnja odločitev kaže, da je podpredsednik izgubil osrednjo vlogo pri oblikovanju morebitnega diplomatskega dogovora.

Za republikance je to še posebej občutljivo, saj se približuje razprava o politični prihodnosti stranke po Trumpovem predsedovanju. Vance velja za enega najvidnejših potencialnih kandidatov za predsedniške volitve leta 2028, njegovo nasprotovanje nadaljevanju vojne pa ga postavlja v drugačen položaj od dela sedanje administracije.

Iran ponuja odprtje Hormuške ožine, vendar postavlja pogoje

V središču diplomatskega spora ostaja Hormuška ožina, ena najpomembnejših pomorskih poti za svetovno trgovino z nafto in zemeljskim plinom. Iran je med vojno močno omejil promet skozi ožino, Združene države pa so odgovorile z blokado iranskih pristanišč in izvoza nafte.

Takšno stanje povzroča velike motnje na svetovnih energetskih trgih. Napadi na tankerje in omejitve plovbe povečujejo stroške prevoza ter negotovost glede dobave energentov, posledice pa občutijo tudi države, ki niso neposredno vključene v konflikt.

Po poročanju Reutersa je Iran v začetku novembra predstavil predlog, po katerem bi bil pripravljen odpraviti omejitve v Hormuški ožini, če bi Združene države končale blokado iranskih pristanišč, odpravile del sankcij in ustavile bombardiranje. Pogovori o jedrskem programu in drugih sankcijah bi se nato nadaljevali ločeno.

Iranski predstavniki so trdili, da bi bilo mogoče nekatere ključne ukrepe izvesti v zelo kratkem času. Washington pa je predlog zavrnil kot nesprejemljiv, predvsem zaradi pogojev, ki jih postavlja Teheran.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo ocenil, da iranske zahteve niso realistične, in opozoril, da hitrega diplomatskega preboja ne pričakuje.

Bela hiša pred več možnostmi, nobena ni brez tveganja

Trumpova administracija se po več kot osmih mesecih vojne sooča z zahtevnim vprašanjem, kako nadaljevati konflikt. Po poročanju ameriških medijev predsednik razmišlja o več možnostih, med drugim o novih obsežnejših vojaških napadih, zmanjšanju ameriške prisotnosti ali ohranitvi sedanjega stanja.

Obrambni minister Pete Hegseth in najvišji ameriški vojaški predstavniki so predsedniku predstavili različne možnosti za nadaljnje operacije. Toda vsaka od njih prinaša tveganja, tako za ameriške sile kot za širšo stabilnost Bližnjega vzhoda.

Ponovna okrepitev napadov bi lahko sprožila dodatne iranske povračilne ukrepe. Iran je od začetka vojne napadel več ameriških vojaških objektov v regiji, konflikt pa se je razširil tudi na druge države in pomorske poti.

Ob tem Izrael ostaja pomemben dejavnik ameriške politike do Irana. Po poročanju Associated Pressa je izraelski premier Benjamin Netanjahu v začetku novembra zagovarjal nove napade na iranske cilje, medtem ko so nekatere arabske države opozarjale, da bi nadaljnje zaostrovanje lahko povzročilo še obsežnejšo regionalno vojno.

Združeni arabski emirati in druge zalivske države so večkrat pozvali k politični rešitvi, saj se bojijo, da bi dolgotrajni spopadi ogrozili njihovo varnost, gospodarstvo in energetsko infrastrukturo.

Cena vojne narašča, pritisk na Trumpa pa se stopnjuje

Vojna, ki se je začela 28. februarja z ameriškimi in izraelskimi napadi na Iran, je v osmih mesecih povzročila obsežne gospodarske in varnostne posledice. Po podatkih, ki jih je v začetku novembra povzela Associated Press, je konflikt ameriške davkoplačevalce stal najmanj 47 milijard dolarjev.

Poleg neposrednih vojaških stroškov so se povečali tudi pritiski na energetske trge. Omejitve prometa skozi Hormuško ožino in napadi na tankerje so vplivali na cene nafte ter povzročili negotovost pri dobavi energentov.

Za Trumpa je to postalo tudi notranjepolitično vprašanje. Višje cene goriva in življenjskih potrebščin vplivajo na razpoloženje ameriških volivcev, kar je še posebej pomembno po nedavnih vmesnih volitvah, na katerih so republikanci utrpeli politične izgube.

Vance je prav te posledice izpostavljal kot argument za diplomatsko rešitev. Trump pa zdaj javno sporoča, da Združene države ne potrebujejo sporazuma, kar odpira vprašanje, kako namerava doseči konec konflikta brez pogajalskega dogovora.

Kaj Trumpova odločitev pomeni za prihodnost vojne?

Trumpova odločitev o preusmeritvi JD Vancea predstavlja nov zaplet v že tako nepredvidljivi ameriški politiki do Irana. Po eni strani Bela hiša še naprej ohranja vojaški in gospodarski pritisk na Teheran, po drugi pa je predsednik javno zmanjšal pomen diplomatskih prizadevanj, ki jih je še pred dnevi podpiral njegov podpredsednik.

Iran medtem vztraja, da je pripravljen na pogajanja, vendar le pod pogoji, ki bi vključevali konec ameriške blokade in ustavitev napadov. Washington te pogoje zavrača, kar pomeni, da sta strani še vedno daleč od skupnega izhodišča za trajno rešitev.

Za mednarodno skupnost je najpomembnejše vprašanje, ali bo sedanja prekinitev diplomatskega zagona vodila v novo vojaško zaostrovanje ali pa gre predvsem za Trumpovo pogajalsko taktiko, s katero želi povečati pritisk na Iran.

Jasno je predvsem, da se je ameriška strategija znova spremenila, ne da bi bila predstavljena prepričljiva alternativa. Vance je še pred dnevi govoril o možnostih dogovora, Trump pa zdaj zatrjuje, da ga sploh ne potrebuje. Medtem se vojna nadaljuje, njene posledice pa ostajajo daleč zunaj meja Bližnjega vzhoda.

Spletno uredništvo