Teroristični napad na ameriške bombnike naj bi načrtovali kar iz zapora: Policija prestregla tri sumljive kombije
Ameriški preiskovalci so razkrili domnevno teroristično zaroto, ki bi lahko imela katastrofalne posledice. Tarča naj bi bilo britansko vojaško oporišče RAF Fairford, kjer so bili nameščeni ameriški bombniki, uporabljeni v vojaških operacijah proti Iranu. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva naj bi pri usklajevanju napada sodeloval tudi 32-letni Mohammad Baqer Saad Dawood al-Saadi, ki je bil takrat že zaprt v New Yorku.
Navodila naj bi prek kodiranih telefonskih pogovorov s svojo družino posredoval sodelavcem, medtem ko so se v Veliki Britaniji pripravljali na izvedbo napada. Britanska policija je konec septembra zasegla tri sumljive kombije, ameriški tožilci pa so zdaj vložili obtožnico proti trem moškim, povezanim z domnevno teroristično mrežo.
Ameriško pravosodno ministrstvo je 10. novembra predstavilo obtožnico, ki razkriva podrobnosti domnevnega načrtovanja napada na eno pomembnejših britanskih vojaških oporišč. RAF Fairford v grofiji Gloucestershire je namreč tudi oporišče ameriških zračnih sil, ki so ga uporabljale za operacije proti Iranu.
Po navedbah ameriških tožilcev naj bi zaroto pripravljali posamezniki, povezani z iransko revolucionarno gardo in iraško oboroženo skupino Kataib Hezbolah. Med obtoženimi so iransko-iraški državljan Mohammad Baqer Saad Dawood al-Saadi, iranski državljan Mohsen Mohajeri in iraški državljan Mohammad Ali al-Hassani.
Posebej nenavadna je vloga Al Saadija, ki naj bi pri načrtovanju sodeloval iz ameriškega zapora. Kot poroča CNN, naj bi prek telefonskih pogovorov z družinskimi člani v Iraku posredoval kodirana sporočila, namenjena drugim članom domnevne mreže.
Preiskovalci menijo, da se je za na videz običajnimi družinskimi pogovori skrivala komunikacija o nadaljevanju nasilnih operacij. Prav ti pogovori so postali pomemben del dokaznega gradiva v novi ameriški obtožnici.
Iz zaporniške celice naj bi usmerjal sodelavce na prostosti
Al Saadi je bil v ameriškem priporu že od maja letos, potem ko so ga aretirali v tujini in predali ameriškim oblastem zaradi predhodnih obtožb, povezanih s terorizmom. Kljub odvzemu prostosti naj bi ohranil stike s sodelavci, ki so se nahajali zunaj ZDA.
Ameriški tožilci trdijo, da je med junijem in julijem večkrat govoril z materjo in sestro v Iraku. Med pogovori naj bi uporabljali različna imena za Mohsena Mohajerija, med drugim Abbas, Abu Daniel in Sayyid Abbas. Al Saadi naj bi družinskim članom naročal, naj Mohajeriju posredujejo sporočila o »delu«, kar naj bi bil izraz, ki ga je uporabljal tudi pri pogovorih o terorističnih dejavnostih.
V enem od pogovorov je sestro vprašal, kaj se dogaja z njihovim prejšnjim delom in ali so dejavnosti odpovedane ali samo začasno ustavljene. Sestra mu je po navedbah obtožnice odgovorila, da niso odpovedane.
Še pomembnejši naj bi bil pogovor 24. septembra, le nekaj dni pred dogodki pri britanskem oporišču. Al Saadi naj bi družino spraševal po Mohammadu Al Hassaniju, ki ga je imenoval Ali. Ko so mu sorodniki pojasnili njegov položaj, naj bi jim naročil, naj mu zagotovijo denar za nadaljevanje dejavnosti.
Ameriški preiskovalci te pogovore povezujejo s pripravami na dogajanje, ki je tri dni pozneje sprožilo obsežno policijsko intervencijo v bližini RAF Fairford.
Trije beli kombiji in sumljivo dogajanje ob vojaškem oporišču
Po navedbah ameriške obtožnice naj bi neposredne priprave na napad vodil 35-letni Mohammad Ali al-Hassani, ki je bil takrat v Iranu. Pri izvedbi naj bi se zanašal na mrežo sodelavcev v Veliki Britaniji, ki jim je zagotavljal denar in navodila.
Priprave naj bi se začele najmanj avgusta. Preiskovalci navajajo, da je Al Hassani 22. avgusta plačal posamezniku za opazovanje območja okoli vojaškega oporišča. Ta naj bi posnel okolico in mu posredoval videoposnetke, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri nadaljnjem načrtovanju.
Septembra naj bi sledile intenzivnejše logistične priprave. Sodelavci so po navedbah tožilstva pridobivali vozila, gorivo in druge predmete, ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri nasilnem napadu. Kombije naj bi opremili z oznakami podjetij, da bi bili videti kot običajna dostavna vozila.
Dne 26. septembra naj bi Al Hassani naročil, naj se trije kombiji odpeljejo proti oporišču RAF Fairford. Med njihovim premikanjem naj bi bil v rednem stiku z vozniki in jim posredoval navodila.
Toda najmanj dva kombija sta na poti naletela na varnostno zaporo, zaradi katere nista mogla nadaljevati po načrtovani poti. V zgodnjih jutranjih urah 27. septembra so britanski policisti odkrili tri bele kombije, med katerimi so nekateri vsebovali sode z gorivom.
Po poročanju agencije AFP je policijo na sumljivo dogajanje opozoril tudi lokalni kmet, ki je opazil skupino moških in več belih vozil v bližini oporišča. <Cite refs={[“turn921440search3″,”turn921440search6”]}/>
Ameriški bombniki so bili umaknjeni
RAF Fairford ima pomembno vlogo pri ameriških vojaških operacijah v Evropi. Oporišče lahko sprejema ameriške strateške bombnike, med njimi letala B-1, ki so jih ZDA uporabljale tudi v operacijah proti Iranu.
Zaradi takšne vojaške vloge bi morebiten napad na oporišče pomenil resno varnostno grožnjo tako za britanske kot ameriške sile.
Po septembrskem incidentu so ZDA svoje bombnike B-1 umaknile iz RAF Fairford, poroča AFP. Britanski varnostni organi so medtem nadaljevali preiskavo okoliščin, v katerih so se sumljiva vozila znašla v bližini vojaškega objekta.
Britanska policija je v povezavi z dogodkom pridržala več osumljencev. Po poročanju Associated Press je bilo sprva aretiranih sedem ljudi, poznejši britanski postopki pa so vključevali tudi nadaljnje ukrepanje proti posameznim osumljencem.
Ameriška obtožnica zdaj septembrsko dogajanje postavlja v širši kontekst domnevnih mednarodnih terorističnih dejavnosti.
Skoraj 20 napadov in poskusov napadov v Evropi in ZDA
Obtožnica proti trem moškim ni omejena zgolj na dogajanje pri RAF Fairford. Ameriško pravosodno ministrstvo jih povezuje s skoraj 20 napadi in poskusi napadov na različnih lokacijah v Evropi in Združenih državah Amerike.
Med preiskovanimi dogodki so napadi na judovske ustanove, požigi in druge nasilne dejavnosti. Ameriški tožilci menijo, da naj bi osumljenci delovali v podporo iranski revolucionarni gardi in skupini Kataib Hezbolah, ki ju ZDA uvrščajo med tuje teroristične organizacije.
Po navedbah CNN je imel Al Saadi pomembno vlogo tudi pri propagandnih dejavnostih. Preiskovalci ga povezujejo s pripravo in širjenjem posnetkov napadov ter s psihološkim delovanjem, namenjenim ustvarjanju strahu in širjenju sporočil oboroženih skupin.
V prejšnjih postopkih so ameriški organi pregona preiskovali tudi njegovo domnevno sodelovanje pri načrtovanju napadov na ameriškem ozemlju, med drugim na judovsko ustanovo na Manhattnu.
Posebej zanimiva je časovna povezava med njegovo aretacijo in nadaljnjimi dogodki. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva približno štiri mesece po njegovi aretaciji niso zaznali novih napadov, ki bi jih pripisovali tej trojici. Avgusta pa naj bi se priprave na novo operacijo ponovno začele.
Tožilci menijo, da so osumljenci kljub Al Saadijevemu priporu ohranili možnost medsebojnega usklajevanja.
Povezave z iransko revolucionarno gardo
Ameriški organi pregona trdijo, da so osumljenci delovali v okviru mreže, povezane z iransko revolucionarno gardo in skupino Kataib Hezbolah. Slednja je iraška oborožena organizacija, ki je že vrsto let povezana z iranskimi regionalnimi varnostnimi in vojaškimi interesi.
Po navedbah preiskovalcev je bil Al Saadi povezan z vodilnimi predstavniki teh struktur. Ameriški mediji poročajo tudi o fotografijah in drugih podatkih, ki naj bi jih preiskovalci našli na njegovih elektronskih napravah ter jih povezali z iranskimi vojaškimi in političnimi osebnostmi.
Ameriško pravosodno ministrstvo obtožene označuje za operativce, ki naj bi sodelovali pri dejavnostih v podporo organizacijama, ki ju ZDA obravnavajo kot teroristični.
Iran je navedbe o svoji vpletenosti v nasilne zarote zanikal. Zato je pomembno razlikovati med trditvami ameriških preiskovalcev o povezavah posameznikov z iranskimi strukturami in morebitno neposredno odgovornostjo iranske države, ki v tem postopku ni sodno ugotovljena. <Cite refs={[“turn921440news21″,”turn921440search8”]}/>
Obtožnica predvideva tudi možnost dosmrtnega zapora
Ameriški tožilci so proti trem moškim vložili dopolnjeno obtožnico v osmih točkah. Med očitki so zarota za zagotavljanje materialne podpore terorističnim organizacijam, financiranje terorizma, zarota za izvedbo bombnega napada in druga kazniva dejanja, povezana s terorizmom.
Za nekatere najtežje očitke ameriška zakonodaja predvideva tudi dosmrtni zapor. Posamezne obtožbe se nanašajo na vse tri moške, nekatere pa posebej na Al Saadija.
Po podatkih ameriškega pravosodnega ministrstva je Al Saadi star 32 let, Mohajeri 48 let, Al Hassani pa 35 let. Al Saadi je že v ameriškem priporu, druga dva obtoženca pa po poročanju ameriških medijev nista v ameriškem pridržanju.
Al Saadi je predhodne obtožbe zanikal. Vsi trije v novem postopku veljajo za nedolžne, dokler jim krivda ni dokazana na sodišču.
Primer razkriva izjemno zahtevno varnostno vprašanje
Domnevna zarota pri RAF Fairford odpira tudi vprašanje nadzora nad komunikacijo zaprtih oseb, obtoženih najtežjih kaznivih dejanj. Ameriški preiskovalci namreč menijo, da je Al Saadi kljub priporu lahko vzdrževal stike z družinskimi člani in prek njih poskušal vplivati na dejavnosti zunaj zapora.
Prav prestreženi oziroma preiskani pogovori naj bi zdaj predstavljali pomemben del dokazov o povezavi med osumljenci in septembrskim dogajanjem v Veliki Britaniji.
Primer hkrati kaže, kako zapleteno je lahko preiskovanje domnevnih mednarodnih terorističnih mrež, katerih člani delujejo v različnih državah, uporabljajo posrednike in skušajo prikriti namen komunikacije.
V tem primeru so se preiskovalne dejavnosti raztezale od ameriškega zapora in družinskih stikov v Iraku do domnevnih organizatorjev v Iranu ter sodelavcev na britanskih tleh.
Napad na RAF Fairford ni bil izveden, vendar ameriška obtožnica razkriva, kako daleč naj bi segle priprave. Trije sumljivi kombiji, kodirani pogovori iz zapora in domnevna mreža sodelavcev v več državah so zdaj del kazenskega postopka, v katerem bodo morali ameriški tožilci svoje očitke tudi dokazati.
Spletno uredništvo
