Kokoši še šest let dlje v kletkah, manj zaščite za pse in mačke? Zaščitniki živali opozarjajo na nevaren korak nazaj

Slovenija bi lahko komaj leto dni po sprejetju strožjih pravil za zaščito živali nekatere pomembne ukrepe že omilila. Ministrstvo za kmetijstvo predlaga podaljšanje prehodnega obdobja za odpravo reje kokoši nesnic v kletkah, opustitev splošne obveznosti čipiranja lastniških mačk in dodatne izjeme pri privezovanju psov.

Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije opozarja, da bi takšne spremembe pomenile zmanjšanje že doseženih standardov, in poziva vlado, naj jih ohrani. Ministrstvo na drugi strani zagotavlja, da želi ohraniti visoko raven zaščite živali, obenem pa odpraviti pravila, ki jih ocenjuje kot težko izvedljiva.

Razprava o zaščiti živali se v Sloveniji znova zaostruje. Potem ko je država lani sprejela spremembe zakonodaje, s katerimi je želela izboljšati življenjske razmere domačih in rejnih živali, je ministrstvo za kmetijstvo pripravilo nov predlog, ki posega v nekatere najbolj odmevne določbe.

Med predlaganimi spremembami so podaljšanje obdobja, v katerem bo še dovoljena reja kokoši nesnic v obogatenih kletkah, spremembe obveznega označevanja mačk in dodatne izjeme pri prepovedi privezovanja psov. Predlog posega tudi v ureditev zavetišč za kopitarje ter nekatere druge določbe, povezane z oskrbo in zaščito živali.

Zveza nevladnih organizacij za zaščito živali Slovenije opozarja, da bi lahko sprejetje takšnih rešitev oslabilo zaščito živali in izničilo del napredka, doseženega s prejšnjo zakonodajo. Po poročanju RTV Slovenija in drugih medijev organizacije zato pozivajo k ohranitvi lani sprejetih standardov.

Razprava je pritegnila tudi velik odziv javnosti. Po poročanju Dela je ministrstvo med javno obravnavo prejelo kar 678 stališč, pripomb in predlogov, kar kaže na izrazito zanimanje za prihodnjo ureditev zaščite živali.

Kokoši bi v kletkah ostale do leta 2035

Ena najbolj spornih sprememb se nanaša na rejo kokoši nesnic. Lani sprejeta ureditev je predvidevala odpravo reje v obogatenih kletkah z začetkom leta 2029, novi predlog pa bi obstoječim rejcem omogočil nadaljevanje takšne reje do konca leta 2034. V praksi bi to pomenilo šest dodatnih let prehodnega obdobja.

Zaščitniki živali temu ostro nasprotujejo. Opozarjajo, da življenje v kletkah kokošim omejuje možnosti za naravno vedenje, kot so gibanje, raziskovanje okolice, praskanje po tleh in druga vedenja, značilna za to vrsto živali. Čeprav obogatene kletke zagotavljajo več opreme in prostora kot nekdanje klasične baterijske kletke, organizacije za dobrobit živali menijo, da še vedno ne omogočajo ustreznih življenjskih razmer.

V Zvezi za živali poudarjajo, da so bili standardi sprejeti po večletnih razpravah in da bi morala država zdaj poskrbeti za njihovo uresničevanje. Po njihovem mnenju podaljševanje prehodnega obdobja pomeni, da bodo številne kokoši tudi v prihodnjih letih vse življenje preživele v kletkah.

Ministrstvo na drugi strani pojasnjuje, da želi rejcem omogočiti dovolj časa za prilagoditev proizvodnje in potrebne naložbe. Prehod na drugačne načine reje namreč zahteva spremembe objektov, opreme in organizacije dela, kar lahko za posamezne kmetije pomeni veliko finančno breme.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob predstavitvi predloga poudaril, da cilj odprave reje kokoši v kletkah ostaja, predlagani daljši rok pa naj bi omogočil izvedljivejši prehod. Organizacije za zaščito živali odgovarjajo, da ekonomske težave rejcev ne bi smele pomeniti večletnega odlaganja izboljšav za živali.

Čipiranje mačk: Bo obveznost odpravljena, še preden začne veljati?

Drugo pomembno področje je obvezno označevanje in registracija lastniških mačk. Po lani sprejeti zakonodaji naj bi splošna obveznost čipiranja začela veljati januarja 2027. Novi predlog pa bi jo omejil predvsem na primere, ko mačka zamenja skrbnika, na primer ob prodaji, oddaji ali podaritvi.

Za druge lastniške mačke bi označevanje in registracija ostala prostovoljna. Ministrstvo meni, da bi bila takšna rešitev bolj sorazmerna, saj bi zagotavljala sledljivost predvsem ob prenosu lastništva in hkrati zmanjšala obveznosti skrbnikov.

Toda prav na tem področju organizacije za zaščito živali opozarjajo na resne posledice. Po njihovih navedbah slovenska zavetišča vsako leto sprejmejo več kot 10.000 mačk, problematika zapuščenih in prostoživečih živali pa ostaja velika obremenitev za zavetišča in občine.

Mikročipiranje omogoča povezavo živali z registriranim skrbnikom, kar je pomembno predvsem takrat, ko se mačka izgubi, pobegne ali jo nekdo zapusti. Brez označitve je lahko ugotavljanje lastništva bistveno težje, kar zmanjšuje možnosti za vrnitev živali domov in otežuje ugotavljanje odgovornosti.

Zveza za živali je posebej kritična do dejstva, da je država pred tem že spodbujala označevanje mačk in za ukrep po navedbah organizacije namenila skoraj tri milijone evrov. Zdaj pa predlaga spremembo, zaradi katere splošna obveznost za večino lastniških mačk sploh ne bi začela veljati.

Veterinarska stroka podpira obvezno označevanje

Nasprotovanje spremembam pri čipiranju mačk ni omejeno zgolj na društva za zaščito živali. Ohranitev obveznega označevanja in registracije vseh lastniških mačk podpirajo tudi pomembne veterinarske organizacije.

Med njimi so Nacionalni center za dobrobit živali, Klinika za male živali Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Slovensko združenje veterinarjev za male živali. Podporo takšni ureditvi so izrazile tudi druge strokovne organizacije, ki poudarjajo pomen sledljivosti in odgovornega skrbništva.

Veterinarska stroka opozarja, da je označevanje pomembno orodje za preprečevanje zapuščanja živali, učinkovitejše delo zavetišč in obvladovanje nezakonite trgovine. Čip sam po sebi sicer ne prepreči zapuščanja, vendar omogoča, da je lastnika živali mogoče lažje ugotoviti.

Pomemben je tudi evropski vidik. Evropska zakonodaja se usmerja v širšo obvezno identifikacijo in registracijo psov ter mačk, pri čemer so predvidena daljša prehodna obdobja. Zato zaščitniki živali opozarjajo, da bi bilo smiselneje že sprejeto slovensko ureditev uresničiti kot pa jo tik pred začetkom izvajanja spreminjati.

Vprašanje čipiranja tako presega zgolj administrativno obveznost za lastnike. Povezano je z odgovornostjo do živali, zmanjševanjem števila zapuščenih mačk in stroški, ki jih zaradi njihove oskrbe nosijo zavetišča ter lokalne skupnosti.

Kaj se bo zgodilo s psi, ki živijo na verigah?

Predlog sprememb odpira tudi vprašanje privezovanja psov. Slovenija je v zadnjih letih zaostrila pravila, ki omejujejo dolgotrajno oziroma trajno privezovanje, saj takšen način bivanja lahko močno vpliva na dobrobit živali.

Pes, ki večino časa preživi na verigi, ima omejene možnosti gibanja, raziskovanja okolice in stikov z ljudmi ter drugimi živalmi. Dolgotrajno privezovanje lahko povzroča telesne poškodbe, stres in vedenjske težave, zato je bila prepoved pomemben del prizadevanj za izboljšanje življenjskih razmer psov.

Novi predlog predvideva določene izjeme. V Zvezi za živali pojasnjujejo, da ne nasprotujejo nujno posebni obravnavi starejših psov, ki so bili na privezu že pred uvedbo prepovedi in so tako preživeli večji del življenja. Bistveno bolj pa jih skrbi možnost dodatnih izjem za pse čuvaje na kmetijah.

Po njihovi oceni bi lahko preširoko določene izjeme v praksi oslabile splošno prepoved in omogočile nadaljevanje dolgotrajnega privezovanja večjega števila živali.

Pri tem je pomembno razlikovati med kratkotrajnim, nadzorovanim privezovanjem v določenih okoliščinah in trajnim načinom bivanja psa na verigi. Prav slednji je v središču prizadevanj za strožjo zaščito živali.

Kaj bo z odvzetimi konji in drugimi rejnimi živalmi?

Spremembe se nanašajo tudi na ureditev začasne namestitve rejnih živali, ki jih pristojni organi odvzamejo zaradi neustreznih razmer ali jih je treba oskrbeti v drugih nujnih okoliščinah.

Ministrstvo želi jasneje urediti delovanje prehodnih hlevov, v katerih bi lahko začasno namestili različne vrste rejnih živali, tudi kopitarje. Po pojasnilih ministrstva je cilj omogočiti učinkovitejše ukrepanje ob odvzemih, prometnih nesrečah in drugih primerih, ko živali potrebujejo takojšnjo namestitev.

Zveza za živali urejanju prehodnih hlevov načeloma ne nasprotuje, opozarja pa na predvideno črtanje posebnega instituta zavetišča za kopitarje. Po njenem mnenju bi bilo treba morebitne organizacijske ali finančne težave reševati z izboljšanjem sistema, ne pa z odpravo zakonske možnosti za takšna zavetišča.

Pri oskrbi odvzetih konj in drugih večjih živali so zahteve drugačne kot pri psih in mačkah. Potrebni so ustrezni prostori, strokovno znanje, primerna prehrana in pogosto tudi dolgotrajnejša oskrba. Prav zato je pomembno, da so možnosti njihove namestitve jasno urejene.

Od učinkovitega sistema začasne oskrbe je lahko odvisno tudi delo inšpekcijskih služb. Če za odvzeto žival ni ustreznega prostora, je hitro in učinkovito ukrepanje ob ugotovljenih kršitvah bistveno težje.

Pri kastraciji pujskov zaščitniki pozdravljajo ohranitev anestezije

Med obravnavanimi vprašanji je tudi kirurška kastracija sesnih pujskov. Gre za poseg, pri katerem je preprečevanje bolečine posebej pomembno, zato so določbe o uporabi anestezije in protibolečinskih sredstev deležne velike pozornosti strokovne in širše javnosti.

V začetnih različicah predlaganih sprememb so se pojavile tudi rešitve, ki so sprožile ostre odzive organizacij za zaščito rejnih živali. Pozneje predstavljeni predlog pa ohranja zahtevo po uporabi anestezije in analgezije pri kirurški kastraciji.

V Zvezi za živali to rešitev pozdravljajo in pričakujejo, da bo ostala del končnega zakonskega besedila. Poudarjajo, da bi moralo biti preprečevanje nepotrebne bolečine pri takšnih posegih samoumeven standard.

Razprava o pujskih tako kaže, da vse predlagane spremembe niso deležne enakega nasprotovanja. Organizacije za zaščito živali podpirajo rešitve, ki ohranjajo ali izboljšujejo dobrobit živali, nasprotujejo pa tistim, za katere ocenjujejo, da bi zmanjšale že doseženo raven zaščite.

Ministrstvo: Pravila morajo biti tudi izvedljiva

Minister Janez Cigler Kralj zavrača očitke, da želi ministrstvo opustiti visoke standarde zaščite živali. Ob predstavitvi predloga je poudaril, da mora zakonodaja poleg zaščite živali upoštevati tudi dejanske možnosti izvajanja posameznih ukrepov.

Po njegovih besedah visoka raven zaščite ostaja vodilo ministrstva, predlagane spremembe pa naj bi odpravile nesorazmerne obveznosti, pravne nejasnosti in rešitve, ki v praksi povzročajo težave.

Pri pripravi novele je sodelovala strokovna skupina s predstavniki veterinarske stroke, kmetijskih organizacij, fakultet, pristojnih državnih služb in nevladnih organizacij. Ministrstvo poudarja, da želi pri končnem oblikovanju zakona upoštevati tako dobrobit živali kot potrebe rejcev, lastnikov in drugih skrbnikov.

Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije je med javno obravnavo predlagala tudi dodatne prilagoditve nekaterih določb. Po poročanju Dela bi nekatere ukrepe omilila še bolj, kot jih predvideva ministrski predlog.

Nasprotna stališča kažejo, da se razprava ne vrti zgolj okoli vprašanja, ali je zaščita živali pomembna, temveč predvsem okoli tega, kako stroga morajo biti pravila, koliko časa naj imajo rejci za prilagoditve in kdo bo nosil stroške njihovega izvajanja.

Skoraj 700 odzivov javnosti: Razprava še zdaleč ni končana

Po podatkih, ki jih je objavilo Delo, je ministrstvo v javni obravnavi prejelo 678 stališč, pripomb in predlogov. Tako velik odziv kaže, da so vprašanja dobrobiti živali pomembna za širok krog ljudi, od lastnikov hišnih ljubljenčkov in prostovoljcev v zavetiščih do kmetov, veterinarjev in drugih strokovnjakov.

Zaščitniki živali poudarjajo, da zakonodaja ne bi smela ostati zgolj skupek dobro zapisanih pravil, temveč bi morala zagotavljati konkretne izboljšave v življenju živali. Po njihovem mnenju je zato ključna naloga države, da že sprejete ukrepe ustrezno izvaja in po potrebi zagotovi podporo tistim, ki se jim morajo prilagoditi.

Ministrstvo medtem vztraja, da so spremembe potrebne zaradi izvedljivosti in sorazmernosti. Končno besedilo novele bo pokazalo, v kolikšni meri bodo upoštevane pripombe strokovne javnosti, organizacij za zaščito živali in predstavnikov kmetijstva.

Pomembno je tudi, da predlagane spremembe še niso dokončno sprejete. Dokler zakonodajni postopek ni končan, ostaja v veljavi sedanja ureditev, skupaj z določbami in prehodnimi roki, ki jih je določila lanska novela.

Bodo že doseženi standardi zaščite živali obstali?

Razprava o novi zakonodaji odpira širše vprašanje, kako Slovenija razume odgovornost do živali in kakšno raven njihove zaščite želi zagotavljati v prihodnje.

Zaščitniki živali opozarjajo, da bi bilo treba izboljšave, sprejete lani, nadgraditi z učinkovitim izvajanjem, ne pa jih že pred začetkom veljavnosti posameznih obveznosti omiliti. Ministrstvo nasprotno zagovarja prilagoditve, ki naj bi omogočile bolj izvedljivo in uravnoteženo ureditev.

Od končne odločitve bodo odvisne življenjske razmere številnih rejnih živali, obveznosti lastnikov hišnih ljubljenčkov in možnosti zavetišč za učinkovito pomoč zapuščenim ter odvzetim živalim.

Zveza za živali zato vlado in ministrstvo poziva, naj pri nadaljnjem oblikovanju zakona ohranita že dosežene standarde. Sporočilo organizacij je jasno: napredek pri zaščiti živali bi moral pomeniti izhodišče za nadaljnje izboljšave, ne pa razlog za vračanje k manj zahtevnim pravilom.

Spletno uredništvo