Vročina postaja tiha morilka: Število žrtev preseglo smrti zaradi malarije, znanstveniki bijejo plat zvona

Podnebne spremembe niso več zgolj grožnja prihodnjim generacijam, temveč že danes zahtevajo stotisoče življenj. Najnovejše mednarodno znanstveno poročilo razkriva, da je bila vročina leta 2023 po svetu povezana z rekordnimi 710.000 smrtnimi primeri, kar presega število smrti zaradi malarije ali okužbe s HIV. Strokovnjaki opozarjajo, da se zdravstvene posledice globalnega segrevanja stopnjujejo hitreje, kot se svet nanje odziva, zato pozivajo k razglasitvi podnebnih sprememb za globalno zdravstveno izredno stanje.

Svet se sooča z vse večjo zdravstveno krizo, ki je pogosto manj opazna od epidemij nalezljivih bolezni, čeprav so njene posledice lahko prav tako smrtonosne. Ekstremna vročina, dolgotrajne suše, vse pogostejši vremenski ekstremi in onesnažen zrak že vplivajo na zdravje milijonov ljudi, njihovi učinki pa se z nadaljnjim segrevanjem ozračja še povečujejo. To ugotavlja najnovejše poročilo Lancet Countdown za leto 2026, ki je nastalo v sodelovanju 146 strokovnjakov iz 71 raziskovalnih ustanov po svetu.

Raziskava, objavljena ob desetletnici začetka veljavnosti pariškega podnebnega sporazuma, prinaša zaskrbljujočo ugotovitev: kljub mednarodnim zavezam za omejevanje segrevanja se zdravstvena tveganja povečujejo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se je povprečno letno število smrti, povezanih z vročino, v desetletju po pariškem sporazumu povečalo za skoraj 36 odstotkov v primerjavi s predhodnim desetletjem. Strokovnjaki opozarjajo, da podnebne spremembe vse izraziteje vplivajo na preživetje ljudi, delovanje zdravstvenih sistemov in gospodarsko stabilnost.

Rekordnih 710.000 smrti v enem letu

Ena najbolj pretresljivih ugotovitev poročila se nanaša na leto 2023, ko je bila vročina po svetu povezana s približno 710.000 smrtnimi primeri. Gre za najvišjo ocenjeno letno smrtnost zaradi vročine v analiziranem obdobju. Po navedbah raziskovalcev je več kot 70 odstotkov tega bremena mogoče pripisati podnebnim spremembam, ki jih povzroča človek.

Takšne smrti pogosto ne nastanejo zaradi neposrednega vročinskega udara. Visoke temperature dodatno obremenjujejo srce in ožilje, poslabšujejo kronične bolezni, povečujejo tveganje za dehidracijo in lahko povzročijo odpoved pomembnih telesnih funkcij. Posebej ogroženi so starejši, kronični bolniki, majhni otroci in ljudje, ki delajo ali živijo v prostorih brez ustreznega hlajenja.

Prav zaradi teh posrednih učinkov je dejansko zdravstveno breme vročine precej širše od števila smrti, pri katerih je kot neposredni vzrok naveden vročinski udar. Raziskovalci zato uporabljajo epidemiološke modele, s katerimi ocenjujejo povezavo med temperaturo in smrtnostjo ter primerjajo dejanske razmere s tistimi, ki bi jih pričakovali brez segrevanja zaradi človekove dejavnosti.

Podnebne spremembe vse močneje vplivajo tudi na Evropo

Čeprav so številne najhujše posledice izrazite v tropskih in gospodarsko manj razvitih državah, tudi Evropa ni izvzeta. Vročinski valovi predstavljajo vse večjo obremenitev za prebivalstvo, predvsem v gosto poseljenih mestih, kjer asfalt, beton in pomanjkanje zelenih površin dodatno zvišujejo temperature. Ponoči se takšna območja počasneje ohlajajo, zato telo nima dovolj časa za okrevanje po dnevni vročini.

Za Slovenijo so pomembne predvsem posledice daljših vročinskih obdobij, ki lahko povečujejo zdravstvena tveganja za starejše in kronične bolnike. Posebej obremenjujoče so lahko razmere v urbanih območjih in na Primorskem, kjer se poletna vročina pogosto povezuje z visokimi nočnimi temperaturami. Ob takšnih razmerah postajajo pomembni dostop do hlajenih prostorov, ustrezna oskrba ranljivih skupin in pravočasna opozorila zdravstvenih ter meteoroloških služb.

Vročina obenem ni edina nevarnost. Spreminjajoče se padavinske razmere povečujejo tveganja za dolgotrajne suše in intenzivne nalive, ki lahko povzročajo poplave, poškodbe infrastrukture ter težave pri oskrbi s pitno vodo. Posledice se tako ne kažejo samo v neposrednih poškodbah ali smrtnih žrtvah, temveč tudi v motnjah zdravstvene oskrbe, preskrbe s hrano in vsakdanjega življenja.

Več kot polovico svetovnega kopnega prizadela ekstremna suša

Poročilo opozarja tudi na izrazito širjenje sušnih razmer. Leta 2025 je bila ekstremni suši vsaj en mesec izpostavljena približno 51,8 odstotka svetovnega kopnega. To pomeni, da so se s pomanjkanjem padavin in izrazito sušnimi razmerami soočala območja, ki skupaj predstavljajo več kot polovico kopenske površine planeta.

Suša neposredno vpliva na kmetijsko pridelavo, razpoložljivost pitne vode in prehransko varnost. V najbolj ranljivih državah lahko dolgotrajno pomanjkanje vode povzroči povečano podhranjenost, slabše higienske razmere in večjo izpostavljenost nalezljivim boleznim. Posledice se lahko nadaljujejo še dolgo po tem, ko se padavine vrnejo, saj so lahko kmetijska zemljišča, vodni viri in lokalna gospodarstva močno prizadeti.

Raziskovalci opozarjajo, da se vplivi podnebnih sprememb pogosto medsebojno krepijo. Vročina povečuje izhlapevanje in potrebo po vodi, suša zmanjšuje kmetijski pridelek, višje temperature pa lahko vplivajo tudi na širjenje nekaterih prenašalcev nalezljivih bolezni. Med njimi so komarji, katerih življenjske razmere se zaradi spreminjanja temperature in padavin spreminjajo.

Vročina povzroča tudi ogromno gospodarsko škodo

Zdravstvene posledice podnebnih sprememb so tesno povezane z gospodarstvom. Zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam je svet leta 2025 po ocenah raziskovalcev izgubil približno 573 milijard potencialnih delovnih ur. Ocenjena izguba prihodkov je dosegla 1.070 milijard ameriških dolarjev.

Najbolj prizadeti so poklici, pri katerih delavci opravljajo fizično zahtevna dela na prostem ali v vročih proizvodnih prostorih. Med njimi so zaposleni v kmetijstvu, gradbeništvu, industriji in drugih dejavnostih, kjer se delovnim obremenitvam pridružujejo visoke temperature. Vročina zmanjšuje delovno zmogljivost, povečuje potrebo po odmorih in lahko povzroča resne zdravstvene zaplete.

Gospodarske posledice niso enakomerno porazdeljene. Največje relativne izgube nastajajo v državah, kjer se visoke temperature povezujejo z velikim deležem fizičnega dela in omejenimi možnostmi prilagajanja. Takšne razmere dodatno poglabljajo gospodarske in socialne razlike, saj imajo najranljivejše skupnosti pogosto najmanj sredstev za zaščito pred podnebnimi tveganji.

Znanstveniki zahtevajo razglasitev globalnega zdravstvenega izrednega stanja

Avtorji poročila pozivajo, naj svet podnebne spremembe obravnava kot globalno zdravstveno izredno stanje. Po njihovem mnenju dosedanji ukrepi ne sledijo hitrosti naraščanja zdravstvenih tveganj, zato bi morale države bistveno okrepiti zaščito prebivalstva in prilagajanje zdravstvenih sistemov.

Izvršna direktorica programa Lancet Countdown Marina Romanello opozarja, da so bili v zadnjem desetletju doseženi določeni pozitivni premiki, vendar so prepočasni in premajhni, da bi lahko odtehtali vse hujše posledice segrevanja. Posebej poudarja, da koristi podnebnih ukrepov ne dosežejo vseh ljudi enako, čeprav so najbolj ranljive skupnosti pogosto tiste, ki so najmanj prispevale k nastanku problema.

Pozivu se pridružuje tudi Svetovna zdravstvena organizacija. Njen generalni direktor Tedros Adhanom Ghebreyesus opozarja, da podnebne spremembe že vplivajo na zdravje ljudi zaradi vročinskega stresa, ekstremnih vremenskih pojavov, prehranske negotovosti in širjenja bolezni. Obenem poudarja, da so številne rešitve že na voljo in bi lahko ob odločnejšem ukrepanju preprečile veliko število smrti.

Obstajajo tudi pozitivni premiki, vendar niso dovolj hitri

Kljub skrb vzbujajočim podatkom poročilo prinaša tudi dokaze, da lahko pravočasni ukrepi rešujejo življenja. Svetovne naložbe v čisto energijo so leta 2025 dosegle rekordnih 2.100 milijard dolarjev, vse več držav pa pripravlja načrte za prilagajanje zdravstvenih sistemov podnebnim spremembam.

Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri zmanjševanju onesnaženosti zraka. Raziskovalci ocenjujejo, da zmanjšanje onesnaževanja zaradi fosilnih goriv v 70 državah, kjer so se razmere izboljšale, vsako leto prepreči približno 323.000 prezgodnjih smrti. To kaže, da imajo lahko ukrepi za zmanjševanje izpustov poleg dolgoročnih podnebnih učinkov tudi neposredne zdravstvene koristi.

Vse pomembnejši postajajo sistemi zgodnjega opozarjanja, ki omogočajo pravočasno obveščanje prebivalstva pred vročinskimi valovi, poplavami in drugimi nevarnimi vremenskimi pojavi. Prilagajanje mest, povečevanje zelenih površin, zagotavljanje dostopa do pitne vode in boljša zaščita ranljivih skupin so med ukrepi, ki lahko zmanjšajo število žrtev.

Najnovejše ugotovitve znanstvenikov tako prinašajo jasno opozorilo: podnebne spremembe že danes povzročajo obsežne zdravstvene in gospodarske posledice, njihovo breme pa se še povečuje. Hkrati raziskave kažejo, da je mogoče številne smrti preprečiti. Od hitrosti in učinkovitosti prihodnjih ukrepov bo zato odvisno, koliko ljudi bo v prihodnjih desetletjih izpostavljenih nevarnostim, ki jih prinaša segrevanje planeta.

Spletno uredništvo