Afera z dronom dobiva nove razsežnosti: Luka Mesec policiji prijavil Bojana Požarja

Domnevno skrivno snemanje stanovanja Luke Meseca z dronom je dobilo novo nadaljevanje. Potem ko je kandidat Levice za ljubljanskega župana v petek policiji prijavil neznanega upravljavca brezpilotnega letalnika, je zdaj podal še predlog za kazenski pregon Bojana Požarja. Ta je na družbenem omrežju X objavil posnetek Mesca v njegovem stanovanju, za katerega trdi, da ga je prejel od anonimnega pošiljatelja. V ozadju zgodbe je tudi ponudba za prodajo domnevno skrivaj posnetega gradiva, pri čemer naj bi neznanci plačilo zahtevali izključno v kriptovalutah.

Dogajanje, ki je v petek pretreslo slovensko politično javnost, se nadaljuje tudi danes, v soboto, 7. novembra. Poslanec in sokoordinator Levice Luka Mesec je policiji posredoval predlog za kazenski pregon novinarja in urednika Bojana Požarja zaradi objave videoposnetka, ki naj bi nastal med skrivnim snemanjem njegovega stanovanja z dronom.

Po poročanju N1 je Mesec na omrežju X javno objavil vsebino prijave, v kateri se sklicuje na 138. člen kazenskega zakonika. Ta ureja kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja in pod določenimi pogoji tudi prikazovanje oziroma posredovanje takšnih posnetkov drugim osebam.

Nova prijava je ločena od predhodne ovadbe zoper neznanega storilca, ki naj bi z brezpilotnim letalnikom snemal skozi okna Meščevega doma. Požarjeva objava namreč odpira dodatno vprašanje, ali lahko kazensko odgovornost nosi tudi oseba, ki posnetka ni ustvarila, ga je pa pozneje javno razširila.

Požar objavil posnetek in razkril nenavadno ponudbo

Bojan Požar je na družbenem omrežju X objavil kratek videoposnetek, na katerem je videti Meseca ob oknu njegovega stanovanja. Mesec v rokah drži telefon, s katerim očitno snema dogajanje pred oknom, nato pa opravi telefonski klic.

Požar je ob objavi pojasnil, da je gradivo prejel po elektronski pošti od anonimnega pošiljatelja. Sporočilu naj bi bila priložena tudi ponudba za nakup dodatnih videoposnetkov, ki naj bi jih neznanci z dronom skrivaj snemali več tednov.

Pošiljatelji so zatrjevali, da imajo več posnetkov iz Meščevega zasebnega življenja in da jih bodo prodali najboljšemu ponudniku. Plačilo naj bi sprejemali izključno v kriptovalutah, kar dodatno otežuje ugotavljanje identitete oseb, ki stojijo za ponudbo.

Ob tem je pomembno razlikovati med dejstvi in trditvami anonimnih pošiljateljev. Obstoj objavljenega kratkega posnetka je potrjen, navedbe o večtedenskem snemanju in dodatnem gradivu pa za zdaj temeljijo na anonimnem elektronskem sporočilu. Prav tako ni dokazov, da bi bil Požar povezan z upravljanjem drona ali nastankom posnetkov.

Mesec: Tudi objavljanje takšnih posnetkov je lahko kaznivo

Mesec je v prijavi opozoril na 138. člen kazenskega zakonika, ki ščiti posameznika pred neupravičenim slikovnim snemanjem in določenimi oblikami razširjanja takšnega gradiva. Za kaznivo dejanje je predvidena denarna kazen ali zapor do enega leta.

Pri tem pa sama objava videoposnetka še ne pomeni samodejne kazenske odgovornosti. Za morebitni pregon je treba presoditi konkretne okoliščine nastanka in objave gradiva ter ugotoviti, ali so izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja. Posebno vprašanje je tudi razmerje med pravico do zasebnosti in svobodo izražanja oziroma novinarskega poročanja.

Meščeva prijava tako odpira pravno vprašanje, ki presega sam spor med politikom in novinarjem. Gre za presojo, kje so meje dopustnega objavljanja posnetkov, pridobljenih z morebitnim nezakonitim posegom v zasebnost, in kakšno odgovornost imajo pri tem tisti, ki jih posredujejo javnosti.

O morebitni kazenski odgovornosti Požarja bodo lahko odločali šele pristojni organi na podlagi ugotovljenih dejstev. Predlog za pregon sam po sebi ne pomeni, da je bilo kaznivo dejanje že dokazano.

Dron naj bi dva večera zapored lebdel pred okni stanovanja

Začetek zgodbe sega v sredo zvečer, 4. novembra, ko je Mesec po lastnih besedah med branjem v stanovanju zaslišal nenavadno brnenje. Posumil je, da se pred oknom nahaja dron, vendar ga takrat ni opazil.

Naslednji večer ga je poklicala soseda in opozorila, da naj bi brezpilotni letalnik že drugi večer zapored lebdel pred okni njegove spalnice in dnevne sobe. Sosedje so o dogajanju obvestili policijo, Mesec pa je odprl okno in tudi sam posnel dron.

Po njegovih navedbah sta letalnik opazila in posnela tudi policista, ki sta bila zaradi prijave sosedov že na ulici. Dron se je nato umaknil, njegovega upravljavca pa policistoma ni uspelo izslediti.

Mesec je dogajanje v petek javno predstavil na novinarski konferenci, na kateri je poudaril, da gre po njegovem prepričanju za politično motiviran poseg v zasebnost. Incident se je namreč zgodil dober teden pred lokalnimi volitvami, na katerih kandidira za ljubljanskega župana.

Kljub takšni oceni je Mesec poudaril, da brez dokazov ne želi nikogar neposredno obtoževati in da ugotavljanje identitete storilca prepušča policiji.

Posnetke ponujali tudi drugim medijem

Dodatno razsežnost je zgodba dobila, ko se je izkazalo, da ponudba za odkup domnevno skrivaj posnetega gradiva ni bila poslana samo Bojanu Požarju.

Portal Zanima.me je v petek popoldne sporočil, da je prejel enako ponudbo. Ob tem so javno zavrnili možnost nakupa posnetkov in se distancirali od takšnih metod političnega obračunavanja.

Dejstvo, da so anonimni pošiljatelji posnetke ponujali različnim medijem, odpira vprašanje, kakšen je bil dejanski namen zbiranja in prodajanja gradiva. Poleg morebitnega zaslužka je lahko pomemben tudi čas pošiljanja ponudb, saj se je dogajanje odvilo neposredno pred lokalnimi volitvami.

Toda motiv storilcev ostaja predmet ugotavljanja. Iz samega elektronskega sporočila ni mogoče zanesljivo sklepati, kdo je naročil snemanje, kdo ga je izvedel ali ali je bilo povezano s katerim od političnih tekmecev.

Predsednica republike obsodila poseg v zasebnost

Dogajanje je sprožilo odzive tudi na najvišji državni ravni. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je domnevno snemanje zasebnega stanovanja označila za nedopustno ravnanje in opozorila, da politični boj ne more opravičevati posegov v zasebno življenje posameznika.

Poudarila je, da mora pravica do zasebnosti veljati za vsakogar, ne glede na politično pripadnost ali javno funkcijo. Od policije pričakuje, da bo storilce čim prej odkrila in javnosti predstavila ugotovitve preiskave.

Kritična je bila tudi sokoordinatorica Levice Asta Vrečko, ki je dogajanje označila za nesprejemljivo obliko političnega pritiska. Po njenem mnenju je primer opozorilo, kako daleč lahko sežejo poskusi diskreditacije političnih nasprotnikov.

Odzval se je tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je poudaril, da je poseg v zasebnost nedopusten, če se je dogodek zgodil tako, kot ga je opisal Mesec.

Kje je meja med javnim interesom in zasebnostjo?

Primer odpira širše vprašanje meja političnega in medijskega delovanja. Politiki so zaradi svojih javnih funkcij in kandidatur upravičeno izpostavljeni strožjemu nadzoru javnosti, vendar to ne pomeni, da izgubijo pravico do zasebnosti v lastnem domu.

Pri presoji objavljanja takšnega gradiva je pomembno tudi vprašanje javnega interesa. Obstaja bistvena razlika med razkrivanjem informacij, ki so pomembne za opravljanje javne funkcije, in širjenjem posnetkov iz zasebnega življenja, ki sami po sebi ne razkrivajo ravnanj javnega pomena.

Obenem je treba upoštevati pravico medijev do poročanja o dogodkih, ki so že postali predmet javne razprave. Zato bo pri presoji Požarjeve objave pomembno, kaj posnetek prikazuje, v kakšnih okoliščinah je nastal in kakšen je bil namen njegove objave.

Za zdaj ostajata odprti dve ključni vprašanji: kdo je upravljal dron pred Meščevim stanovanjem in ali je bilo z nadaljnjo objavo posnetka storjeno kaznivo dejanje.

Policija bo morala ugotoviti okoliščine domnevnega snemanja, pristojni organi pa presoditi tudi novo prijavo zoper Bojana Požarja. Primer se tako iz političnega spora vse bolj seli na področje kazenskega prava, varstva zasebnosti in odgovornosti pri širjenju občutljivega gradiva

Spletno uredništvo