Slovenijo 11. oktobra čaka nenavadna referendumska nedelja. Volivci bodo na isti dan dobili štiri referendumske glasovnice in odločali o parlamentarni preiskavi, RTV-prispevku, socialni pomoči ter volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Toda vsi štirje referendumi nimajo enake teže. Samo eden je zakonodajni in lahko neposredno prepreči uveljavitev že sprejetega zakona, preostali trije so posvetovalni in njihove odločitve državnega zbora pravno ne zavezujejo. Prav okoli prvega pa se razvija tudi najostrejši politični in pravni spor.
Državna volilna komisija je za nedeljo, 11. oktobra 2026, pripravila izvedbo štirih referendumov. Volivci bodo najprej odločali, ali naj začne veljati novela zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel 26. maja. Na treh drugih glasovnicah bodo odgovarjali na vprašanja o ukinitvi obveznega RTV-prispevka, pogojevanju denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe z družbenokoristnim delom ter omejitvi volilne pravice na lokalnih volitvah na državljane Slovenije in drugih držav Evropske unije.
Čeprav bodo volivci o vseh vprašanjih glasovali z »ZA« ali »PROTI«, je med referendumi bistvena razlika. Referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi je zakonodajni, drugi trije pa posvetovalni. Pri prvem lahko volivci preprečijo uveljavitev zakona, pri drugih treh pa gre za ugotavljanje volje volivcev, ki državnega zbora pravno ne zavezuje.
Edini referendum, ki lahko neposredno ustavi zakon
Na zakonodajnem referendumu bo vprašanje zapisano takole: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«
Pri tem referendumu zato ni pomembno samo, katera stran bo dobila več glasov. Za zavrnitev zakona mora proti glasovati večina tistih, ki se referenduma udeležijo, hkrati pa mora biti dosežen tudi zavrnitveni kvorum – proti zakonu mora glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Če sta izpolnjena oba pogoja, zakon ne začne veljati.
Novela spreminja pravila parlamentarnih preiskav, ki so eno od orodij državnega zbora za ugotavljanje politične odgovornosti in preiskovanje zadev javnega pomena. Med najbolj spornimi deli sprememb so pravila o pravnem varstvu oseb, ki se znajdejo v parlamentarni preiskavi. Kritiki menijo, da novela zmanjšuje možnosti posameznika, da že med postopkom doseže sodno presojo morebitnih posegov v njegove pravice, medtem ko so zagovorniki sprememb poudarjali potrebo po preprečevanju blokiranja dela parlamentarnih preiskovalnih komisij.
Od kod izraz »politična policija«?
Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš sta v svojem komentarju zakon opisala zelo kritično. Markeš je v povezavi z novelo uporabil izraz »politična policija« in opozoril na možnost obsežnih posegov v zasebnost ljudi, ki bi se znašli v parlamentarni preiskavi. Gre za njegovo oceno posledic zakona, ne za uradno poimenovanje ali pravno opredelitev nove ureditve.
Markeš meni, da bi lahko ureditev omogočala zelo široke vpoglede v podatke preiskovancev, ob zmanjšanem sprotnem sodnem varstvu pa bi po njegovi oceni lahko prišlo tudi do posegov v temeljne človekove pravice. Posebej opozarja, da parlamentarne preiskave ne zadevajo nujno samo politikov, saj se lahko pred komisijami znajdejo tudi druge osebe.
Vprašanje pravnega varstva je zato eden ključnih vsebinskih delov referendumskega spora. Razprava ni samo o tem, ali parlament potrebuje učinkovite preiskovalne komisije, ampak tudi o tem, katere varovalke mora imeti posameznik, ko politični organ pridobiva podatke in preiskuje njegovo ravnanje.
RTV: Bi ukinili obvezni prispevek?
Drugo vprašanje, ki bo čakalo volivce, je bistveno bolj neposredno: »Ali ste za to, da se ukine obvezno plačevanje prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija?«
Gre za posvetovalni referendum, zato njegov rezultat sam po sebi ne bo ukinil RTV-prispevka. Tudi če bi večina glasovala za njegovo ukinitev, bi bilo treba način financiranja RTV Slovenija urediti z nadaljnjimi političnimi in zakonodajnimi odločitvami.
Žerdin in Markeš vprašanje financiranja RTV postavljata v širši kontekst vloge javnega medija in javnega prostora. Po njuni interpretaciji zato ne gre zgolj za vprašanje, ali bi gospodinjstva plačevala eno položnico manj, temveč tudi za vprašanje prihodnjega financiranja javnega servisa. To je njuna argumentacija; volivci bodo na glasovnici odločali zgolj o tem, ali podpirajo ukinitev obveznega prispevka.
Socialna pomoč v zameno za družbenokoristno delo
Tretje vprašanje bo poseglo na področje socialne politike. Volivci bodo vprašani, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela.
Tudi ta referendum je posvetovalni. Njegov rezultat zato ne bo naslednji dan avtomatično spremenil pogojev za pridobivanje denarne socialne pomoči, temveč bo pokazal stališče volivcev do takšne usmeritve socialne politike.
Pri tem je pomemben tudi natančen zapis vprašanja. Ne govori o vseh prejemnikih socialne pomoči, temveč posebej o delovno sposobnih osebah brez objektivnih ovir za delo. Prav ta omejitev je pomembna pri razumevanju, o čem bodo volivci dejansko glasovali.
Kdo naj ima volilno pravico na lokalnih volitvah?
Četrta glasovnica bo odprla vprašanje volilne pravice tujcev. Volivci bodo odločali, ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah samo državljani Republike Slovenije in drugih članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav, ki niso slovenski državljani.
Tudi tukaj gre za posvetovalni referendum. Na glasovnici torej ne bo vprašanje o vseh tujcih ali vseh volitvah, temveč konkretno o lokalnih volitvah in državljanih držav zunaj Evropske unije.
Vsa tri posvetovalna vprašanja imajo zato drugačen pravni položaj od referenduma o parlamentarni preiskavi. Politična teža njihovega rezultata je lahko velika, neposrednega pravnega učinka zakonodajnega referenduma pa nimajo.
Bomo dobili še peti referendum?
Referendumska jesen se s 11. oktobrom morda niti ne bo končala. Sindikalne centrale so danes sporočile, da so že presegle potrebnih 40.000 podpisov za zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Do srede do 17. ure so po njihovih navedbah zbrale 40.960 podpisov, zbiranje pa se bo kljub doseženemu pragu nadaljevalo do 5. oktobra.
Ko bo postopek zbiranja končan, bo moral o razpisu referenduma odločati državni zbor. Zato tega glasovanja ne smemo mešati z referendumskim četverčkom 11. oktobra – za zdaj gre za ločen postopek in datum morebitnega referenduma še ni določen.
Štiri glasovnice, a zelo različne posledice
Politične stranke bodo v prihodnjih tednih skušale štiri glasovanja povezovati v širšo politično zgodbo, toda za volivca je pomembno predvsem razlikovanje med posameznimi vprašanji. Na eni strani je zakonodajni referendum, na katerem se odloča o usodi že sprejetega zakona, na drugi pa tri posvetovalna vprašanja, pri katerih državni zbor preverja stališče volivcev.
Zato tudi ocene, da bodo ljudje preprosto štirikrat glasovali za ali štirikrat proti, ostajajo politične oziroma komentatorske napovedi, ne dejstvo. Vsaka glasovnica vsebuje svoje vprašanje in vsak volivec se lahko pri vsakem od štirih referendumov odloči drugače.
Do 11. oktobra bo zato poleg političnega spopada pomembno predvsem to, ali bodo volivci vedeli, kaj posamezni »ZA« ali »PROTI« dejansko pomeni. Pri štirih referendumih na isti dan namreč ni pomembno samo, kako bomo glasovali, temveč tudi, ali razumemo, da posledice vseh štirih odločitev niso enake.
FB opis:
Štiri glasovnice, štiri vprašanja – toda samo eden od referendumov lahko neposredno ustavi že sprejeti zakon. Kaj bomo 11. oktobra dejansko odločali in zakaj je okoli enega vprašanja izbruhnil posebej oster spor?
referendumi, referendum 11. oktober, zakon o parlamentarni preiskavi, RTV prispevek, RTV Slovenija, socialna pomoč, družbenokoristno delo, volilna pravica tujcev, Državna volilna komisija, zakonodajni referendum, posvetovalni referendum, Ali Žerdin, Janez Markeš
Spletno uredništvo
