Ameriška predsedniška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta se odpravila na eno najobčutljivejših diplomatskih misij zadnjih mesecev. V soboto naj bi se v Moskvi sestala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, že v nedeljo pa naj bi prvič od začetka svojih mirovnih prizadevanj obiskala Kijev in sedla za mizo z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.
V ozadju poteka še en zanimiv poskus: Ukrajina je obljubila, da med ameriškim obiskom Moskve ne bo izvajala zračnih napadov na Rusijo, od Moskve pa zahteva enako med obiskom ameriške delegacije v Kijevu. Toda Kremelj hkrati opozarja, da bo moral vsak dogovor upoštevati razmere na bojišču.
Ameriška diplomacija znova poskuša premakniti vojno v Ukrajini z bojišča za pogajalsko mizo. Donald Trump je v Moskvo in Kijev poslal dva človeka, ki jima pri najobčutljivejših mednarodnih pogajanjih očitno najbolj zaupa – posebnega odposlanca Steva Witkoffa in svojega zeta Jareda Kushnerja.
Po informacijah ameriških medijev naj bi se z Vladimirjem Putinom v Kremlju sestala v soboto, 5. septembra, nato pa že naslednji dan nadaljevala pot proti Kijevu. Tam ju pričakuje Volodimir Zelenski. Za Witkoffa in Kushnerja bo to prvi obisk ukrajinske prestolnice, čeprav sta Moskvo v okviru prejšnjih pogajalskih prizadevanj obiskala že večkrat.
Misija prihaja v občutljivem trenutku. Pogajanja pod ameriškim pokroviteljstvom v zadnjih mesecih niso prinesla odločilnega preboja, vojna pa se nadaljuje z intenzivnimi napadi. Samo pred prihodom ameriških odposlancev so novi ruski napadi v Ukrajini zahtevali smrtne žrtve, med tarčami napadov pa je bil tudi sedež ukrajinske varnostne službe SBU v Kijevu.
Najprej Putin, nato Zelenski
Zaporedje srečanj ni nepomembno. Witkoff in Kushner naj bi najprej poslušala, pod kakšnimi pogoji je Moskva pripravljena nadaljevati pogajanja, nato pa ruska stališča odnesla neposredno v Kijev.
New York Times poroča, da za zdaj ni jasno, ali ameriška odposlanca prinašata nov ameriški predlog ali pa bosta predvsem poskušala zmanjšati razlike pri vprašanjih, ki že dalj časa preprečujejo dogovor. Med najtežjimi ostaja prihodnji status oziroma nadzor nad ozemlji v Donbasu, katerih del zaseda Rusija.
To je tudi razlog, zaradi katerega bi bilo sedanjo misijo prezgodaj razglašati za mirovni preboj. Witkoff in Kushner sta v preteklosti že sodelovala pri pogovorih z rusko in ukrajinsko stranjo, vendar vojna zaradi tega ni bila nič bližje dokončnemu koncu.
Tokrat pa je ena stvar drugačna: v razmiku približno enega dne naj bi sedla najprej nasproti Putinu in nato Zelenskemu.
To jima omogoča, da odgovore ene strani praktično neposredno preneseta drugi, ne da bi med obema pogovoroma minili tedni.
Zelenski ponudil začasen mir na nebu
Še pred njunim prihodom je Zelenski ponudil potezo, ki ima predvsem diplomatski in varnostni pomen. Ukrajina med obiskom Witkoffa in Kushnerja v Moskvi ne bo izvajala zračnih napadov na Rusijo.
»Skrbimo zanju, ne za Rusijo,« je sporočil Zelenski in pojasnil, da želi Ukrajina ameriškima pogajalcema omogočiti varen prihod in normalno delovanje ruskega zračnega prostora. Od Moskve pričakuje enako: med obiskom Američanov v Kijevu naj Rusija začasno ustavi svoje zračne napade na Ukrajino.
Pri tem je pomembno, da ne gre za Zelenskijev predlog splošnega premirja na celotni fronti. Govorimo o omejeni prekinitvi zračnih napadov, povezani z varnostjo in izvedbo ameriške diplomatske misije.
Toda prav tako omejena poteza bi lahko imela večji pomen, če bi jo sprejeli obe strani.
Če bi Moskva pristala na ukrajinski predlog, bi to pomenilo vsaj kratko obdobje vzajemne zadržanosti v zraku. Samo po sebi to ne bi pomenilo začetka premirja, lahko pa bi pokazalo, ali sta sprti strani sposobni spoštovati vsaj zelo omejen in časovno določen dogovor.
Tudi Washington je želel varen koridor
Zanimivo je, da ideja ni nastala samo v Kijevu. Po poročanju New York Timesa so Združene države že med pripravami na obisk vztrajale, naj Ukrajina med prisotnostjo ameriških pogajalcev v Rusiji začasno ne napada Moskve in ruskih energetskih objektov, Rusija pa naj med njunim obiskom Kijeva prav tako prekine raketne napade na ukrajinsko prestolnico.
Diplomatska varnost je pri tej misiji postala še pomembnejša zaradi nadaljevanja napadov. Rusija je v zadnjih dneh okrepila napade z brezpilotnimi letalniki in raketami, Ukrajina pa nadaljuje napade z droni na cilje v Rusiji.
Ameriška odposlanca torej ne potujeta med dvema prestolnicama, ki sta že stopili na pot premirja. Potujeta med državama, ki se še vedno vsakodnevno napadata.
Moskva: Poglejte, kaj se dogaja na bojišču
Ruska stran medtem že pred pogovori daje vedeti, da bo pri morebitnem dogovoru vztrajala pri upoštevanju vojaških razmer.
To je pomemben del ruske pogajalske strategije. Moskva želi morebitna pogajanja voditi iz položaja, za katerega sama ocenjuje, da ji razmere na fronti dajejo večjo pogajalsko moč. Za Kijev je takšno izhodišče problematično, saj bi lahko »upoštevanje realnosti na terenu« pomenilo pritisk, naj sprejme izgubo oziroma ruski nadzor nad delom ukrajinskega ozemlja.
Prav vprašanje ozemlja ostaja med največjimi ovirami za kakršenkoli celovit mirovni sporazum. Po poročanju ameriških medijev je med nerešenimi vprašanji še vedno predvsem prihodnost Donbasa.
Putin je sicer v četrtek dejal, da še obstajajo možnosti za konstruktivna mirovna pogajanja, hkrati pa poudaril, da morata rešitev na koncu doseči predvsem Rusija in Ukrajina.
Zakaj je prvi obisk Kijeva pomemben
Posebej zanimivo je, da bosta Witkoff in Kushner po več obiskih Moskve tokrat prvič odšla tudi v Ukrajino.
Ukrajinska stran je njun prihod želela že dlje časa. Zelenski je 3. septembra dejal, da je ameriška stran potrdila možnost obiska in da se Kijev pripravlja na vsebinske pogovore. Dan pozneje je potrdil tudi načrtovano nedeljsko srečanje.
Obisk ima zato tudi simbolni pomen. Ameriška odposlanca bosta razmere v ukrajinski prestolnici prvič videla neposredno, in to v času, ko je Kijev tarča ponavljajočih se ruskih napadov.
Za Zelenskega pa je pomembno predvsem to, da Washington ostane aktivno vključen v pogajanja.
Mirovni preboj ali še en krog diplomacije?
Pričakovanja je kljub intenzivni diplomatski aktivnosti smiselno zadržati. Tudi ameriški viri ne trdijo, da je dogovor tik pred vrati, med Moskvo in Kijevom pa ostajajo ogromne razlike glede ozemlja, varnostnih jamstev in pogojev za konec vojne.
Hkrati Witkoff in Kushner v Moskvo ne prihajata kot nevtralna opazovalca. Prihajata kot neposredna odposlanca Donalda Trumpa, ki si prizadeva doseči dogovor o koncu vojne in je oba že uporabljal pri nekaterih svojih najpomembnejših diplomatskih misijah.
Tokratna pot ima še eno posebnost: Američana bosta v zelo kratkem času govorila z obema predsednikoma. To omogoča hitrejše preverjanje, ali za javnimi izjavami Moskve in Kijeva sploh obstaja območje, na katerem bi bilo mogoče iskati kompromis.
Prvi odgovor utegne priti že na nebu.
Če bosta Ukrajina in Rusija med obiskoma dejansko spoštovali začasno vzajemno zadržanost pri zračnih napadih, to še zdaleč ne bo pomenilo konca vojne. Pokazalo pa bo, da sta ob ameriškem posredovanju sposobni doseči in spoštovati vsaj omejen dogovor.
Če se ne bosta mogli dogovoriti niti o tem, bo precej težje verjeti, da je veliki mirovni preboj že blizu.
Spletno uredništvo
