Koalicija napoveduje brezplačne bančne storitve: Je to začetek vojne z bankami?
Koalicijska pogodba nove slovenske vlade predvideva uvedbo brezplačnega paketa osnovnih bančnih storitev za vse, ki prejemajo plače, pokojnine in druge redne dohodke. Ta paket bi vključeval brezplačno odprtje in vodenje računa, debetno kartico ter pet mesečnih dvigov na bankomatih brez nadomestil.
Slovenija se pri tem zgleduje po Hrvaški, ki je že lani uvedla brezplačne osnovne bančne storitve za prejemnike rednih dohodkov, s čimer je osnovni račun obravnavala kot storitev v splošnem interesu, ne zgolj kot tržni produkt.
Ekonomsko in ustavno sporno?
V Združenju bank Slovenije predloga ne podpirajo, saj ocenjujejo, da bi nalaganje brezplačnih storitev kreditnim institucijam, ki so gospodarske delniške družbe, lahko kršilo temeljna ekonomska načela. Te družbe morajo ustvarjati dobiček na konkurenčnem trgu, kar pomeni, da je oblikovanje cen tržno.
Takšni predlogi bi lahko odprli pomembna ustavnopravna vprašanja, pri čemer se združenje sklicuje na pravico do lastnine in svobodne gospodarske pobude. Združenje posredno napoveduje tudi ustavno presojo morebitnih zakonskih določb.
Bi banke stroške prenesle na druge produkte?
Vprašanje glede stroškov brezplačnega osnovnega paketa in njihove kompenzacije pri drugih storitvah ostaja odprto. V združenju pravijo, da je težko oceniti učinke, saj se poslovni modeli bank in hranilnic razlikujejo. Obstaja pa tveganje, da bi se del stroškov prenesel na druge bančne produkte, kar pomeni, da ukrep za potrošnike ne bi prinesel dejanskega prihranka, ampak le prerazporeditev stroškov.
V največji slovenski banki, NLB, so nedavno obvestili stranke o podražitvi nekaterih paketov z avgustom. Ta odločitev naj ne bi bila povezana s koalicijsko napovedjo, ampak z zavarovanjem za spletne zlorabe, saj so prejeli veliko povpraševanja strank. Dobiček Skupine NLB lani znašal 503 milijone evrov, kar že tretje leto presega pol milijarde evrov. Druge banke so glede vplivov koalicijskega predloga bolj zadržane in čakajo na podrobnosti predlaganih rešitev.
V Združenju bank se tudi sprašujejo, ali bo država želela naložiti brezplačne produkte tudi drugim gospodarskim družbam v različnih panogah. Prav tako se sprašujejo, zakaj ne sprejmejo podobnih ukrepov na področjih, kjer ne gre za gospodarsko dejavnost, kot so brezplačna zamenjava osebnih dokumentov ali ukinitev plačila taks za upravne storitve.
ZPS: izpad za banke ne bi bil dramatičen
V Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarjajo, da zakonodajalec že danes lahko opredeli osnovne bančne storitve kot storitev v splošnem interesu z zakonsko določenimi cenovnimi omejitvami. Primer Hrvaške kaže, da je brezplačni osnovni račun mogoče uvesti brez porušitve poslovnega modela bančnega sektorja. Ocenjujejo, da izpad prihodkov za banke ne bi bil dramatičen, če bi ukrep ostal omejen na osnovni račun in pet dvigov mesečno. ZPS predlog iz koalicijske pogodbe vidi kot smiseln korak v pravo smer.
Tanja Piškur, vodja pravne pisarne in generalna sekretarka ZPS, poudarja tri pogoje za uspešno uvedbo: jasno opredelitev obsega brezplačnih storitev, zaščita pred prelivanjem stroškov na druge bančne storitve in učinkovit sistem nadzora ter obveščanja potrošnikov o njihovih pravicah.
V Združenju bank in posameznih bankah menijo, da dodatni posegi v obstoječo ureditev osnovnega plačilnega računa niso potrebni. Vendar pa tržni pregled Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave (Mipor) iz septembra 2025 kaže, da banke povpraševanja po osnovnem plačilnem računu pogosto ne prepoznajo. Zato sta ZPS in Mipor pozvala Banko Slovenije k nadzoru.
Širša bankomatna mreža?
Na ministrstvu za finance niso konkretno odgovorili na vprašanje, ali so že začeli pogovore z bankami, a minister za finance Andrej Šircelj je izpostavil, da nameravajo z bankami poiskati ustrezen dogovor. Prav tako si želijo zagotoviti večjo dostopnost bančnih storitev v manjših podeželskih krajih z namestitvijo bančnih avtomatov, tudi če ti zgolj ekonomsko gledano morda niso upravičeni.
Stroški vodenja računov se med bankami precej razlikujejo, zato ZPS potrošnikom svetuje, naj ponudbe primerjajo. Primerjalna analiza Banke Slovenije za leto 2025 je pokazala, da povprečni letni strošek košarice plačilnih storitev znaša 74,12 evra, najdražji 97,68 evra, najcenejši pa 50,28 evra.
Spletno uredništvo
